Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jupiter in Osončje

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Jupiter in Osončje

Jupiter vs. Osončje

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja. Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Podobnosti med Jupiter in Osončje

Jupiter in Osončje še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Asteroid, Astronomska enota, Daljnogled, Evropa (luna), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Giovanni Domenico Cassini, Helij, Jo (luna), Jupitrovi naravni sateliti, Kalisto (luna), Kisik, Komet, Luna, Mars, Naravni satelit, Neptun, Nikolaj Kopernik, Oblak, Planet, Planetni obroč, Plinasti orjak, Saturn, Sonce, Uran (planet), Velika rdeča pega, Venera, Vesoljska sonda, Vodik, Voyager 1, ..., Voyager 2, Vzvratno gibanje, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (4 več) »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Jupiter · Asteroid in Osončje · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Jupiter · Astronomska enota in Osončje · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Daljnogled in Jupiter · Daljnogled in Osončje · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Evropa (luna) in Jupiter · Evropa (luna) in Osončje · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Jupiter · Galileo Galilei in Osončje · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Ganimed (luna) in Jupiter · Ganimed (luna) in Osončje · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Giovanni Domenico Cassini in Jupiter · Giovanni Domenico Cassini in Osončje · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Helij in Jupiter · Helij in Osončje · Poglej več »

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Jo (luna) in Jupiter · Jo (luna) in Osončje · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Jupiter in Jupitrovi naravni sateliti · Jupitrovi naravni sateliti in Osončje · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Jupiter in Kalisto (luna) · Kalisto (luna) in Osončje · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Jupiter in Kisik · Kisik in Osončje · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Jupiter in Komet · Komet in Osončje · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Jupiter in Luna · Luna in Osončje · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Jupiter in Mars · Mars in Osončje · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Jupiter in Naravni satelit · Naravni satelit in Osončje · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Jupiter in Neptun · Neptun in Osončje · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Jupiter in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Osončje · Poglej več »

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Jupiter in Oblak · Oblak in Osončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Jupiter in Planet · Osončje in Planet · Poglej več »

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Jupiter in Planetni obroč · Osončje in Planetni obroč · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Jupiter in Plinasti orjak · Osončje in Plinasti orjak · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Jupiter in Saturn · Osončje in Saturn · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Jupiter in Sonce · Osončje in Sonce · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Jupiter in Uran (planet) · Osončje in Uran (planet) · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Jupiter in Velika rdeča pega · Osončje in Velika rdeča pega · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Jupiter in Venera · Osončje in Venera · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Jupiter in Vesoljska sonda · Osončje in Vesoljska sonda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Jupiter in Vodik · Osončje in Vodik · Poglej več »

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Jupiter in Voyager 1 · Osončje in Voyager 1 · Poglej več »

Voyager 2

Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.

Jupiter in Voyager 2 · Osončje in Voyager 2 · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Jupiter in Vzvratno gibanje · Osončje in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Jupiter in Zemlja · Osončje in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Jupiter in Zvezda · Osončje in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Jupiter in Osončje

Jupiter 123 odnose, medtem ko je Osončje 202. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 10.46% = 34 / (123 + 202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Jupiter in Osončje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: