OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 468 odnosi: Abiogeneza, Acetilen, Adenozin trifosfat, Adolf Hermann Kolbe, Adrenalin, Aerogel, Akrapovič, Akrilat, Albert Szent-Györgyi, Aldehid, Alfred Stock, Alfred Werner, ALH 84001, Alifatska spojina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkin, Alkohol, Alotropija, Aluminijev karbid, Aluminijev nitrid, Aluminijeve alkilne skupine, Amazonski deževni gozd, Amiloplast, Aminokislina, Anorganska kemija, Anorganska spojina, Antioksidant, Antracen, Antracit, Antropično načelo, Apnenec, Arahidonska kislina, Arginin, Arheje, Aromatičnost, Aspartam, Asteroid skupine S, Asteroid tipa B, Asteroid tipa C, Asteroid tipa D, Asteroid tipa F, Asteroid tipa G, Asteroid tipa P, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Avstenit, Avstenitno jeklo, ... Razširi indeks (418 več) » « Shrink indeks

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Ogljik in Abiogeneza

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Poglej Ogljik in Acetilen

Adenozin trifosfat

Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.

Poglej Ogljik in Adenozin trifosfat

Adolf Hermann Kolbe

Adolph Wilhelm Hermann Kolbe, nemški kemik, * 27. september 1818, Elliehausenu blizu Göttingena, Hanoversko kraljestvo, † 25. november 1884, Leipzig, Nemško cesarstvo.

Poglej Ogljik in Adolf Hermann Kolbe

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Poglej Ogljik in Adrenalin

Aerogel

opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.

Poglej Ogljik in Aerogel

Akrapovič

Podjetje Akrapovič je proizvajalec vrhunskih izpušnih sistemov za motorje z notranjim izgorevanjem.

Poglej Ogljik in Akrapovič

Akrilat

Akrilatni monomer ali akrilat je ime za vsak ester, ki vsebuje vinilno skupino; se pravi, dva medsebojno dvojno povezana atoma ogljika, nataknjena neposredno na ogljik v karbonilu.

Poglej Ogljik in Akrilat

Albert Szent-Györgyi

Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarsko-ameriški biokemik, * 16. september 1893, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. oktober 1986, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Ogljik in Albert Szent-Györgyi

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Ogljik in Aldehid

Alfred Stock

Alfred Stock, nemški anorganski kemik, * 16. julij 1876, Danzig, Nemško cesarstvo (zdaj Gdansk, Poljska), † 12. avgust 1946, Aken, Nemčija.

Poglej Ogljik in Alfred Stock

Alfred Werner

Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.

Poglej Ogljik in Alfred Werner

ALH 84001

Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.

Poglej Ogljik in ALH 84001

Alifatska spojina

Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.

Poglej Ogljik in Alifatska spojina

Alkaloid

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.

Poglej Ogljik in Alkaloid

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Ogljik in Alkan

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Ogljik in Alken

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Poglej Ogljik in Alkin

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Ogljik in Alkohol

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Ogljik in Alotropija

Aluminijev karbid

Aluminijev karbid je kemijska spojina s formulo Al4C3.

Poglej Ogljik in Aluminijev karbid

Aluminijev nitrid

Aluminijev nitrid je spojina aluminija in dušika s formulo AlN.

Poglej Ogljik in Aluminijev nitrid

Aluminijeve alkilne skupine

Alkil aluminij je zelo lahko vnetljiva in jedka snov s kemijsko formulo HCn H2n+13.

Poglej Ogljik in Aluminijeve alkilne skupine

Amazonski deževni gozd

Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.

Poglej Ogljik in Amazonski deževni gozd

Amiloplast

Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti.

Poglej Ogljik in Amiloplast

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Ogljik in Aminokislina

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Ogljik in Anorganska kemija

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Poglej Ogljik in Anorganska spojina

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Poglej Ogljik in Antioksidant

Antracen

Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.

Poglej Ogljik in Antracen

Antracit

Antracit Antracit je vrsta metamorfne kamnine, ki spada med vrste premoga.

Poglej Ogljik in Antracit

Antropično načelo

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Poglej Ogljik in Antropično načelo

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Poglej Ogljik in Apnenec

Arahidonska kislina

Arahidonska kislina je omega-6 maščobna kislina s kemijsko formulo C20H32O2.

Poglej Ogljik in Arahidonska kislina

Arginin

Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.

Poglej Ogljik in Arginin

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Ogljik in Arheje

Aromatičnost

Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.

Poglej Ogljik in Aromatičnost

Aspartam

Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester.

Poglej Ogljik in Aspartam

Asteroid skupine S

Asteroid skupine S je pripadnik skupine silikatnih asteroidov.

Poglej Ogljik in Asteroid skupine S

Asteroid tipa B

Asteroid tipa B je vrsta relativno redkih oglikovih ˙(karbonatnih) asteroidov, ki spadajo v širšo skupino asteroidov C. Največ asteroidov tipa B je v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Poglej Ogljik in Asteroid tipa B

Asteroid tipa C

Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.

Poglej Ogljik in Asteroid tipa C

Asteroid tipa D

Asteroid tipa D je vrsta asteroidov, ki imajo zelo nizek albedo in rdečkast elektomagnetni spekter brez posebnosti.

Poglej Ogljik in Asteroid tipa D

Asteroid tipa F

Asteroid tipa F je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa B. Nimajo pa absorbcijske črte pri 3 μm, ki je značilna za minerale z vodo.

Poglej Ogljik in Asteroid tipa F

Asteroid tipa G

Asteroid tipa G je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa C. Imajo pa močno absorbcijsko črto pod 0,5 μm.

Poglej Ogljik in Asteroid tipa G

Asteroid tipa P

Asteroid tipa P je vrsta asteroidov, ki imajo nizek albedo (0,02 do 0,06) in rdečkast spekter brez značilnosti.

Poglej Ogljik in Asteroid tipa P

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Ogljik in Atom

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Ogljik in Atomska teža

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Ogljik in Atomski polmer

Avstenit

Avstenít je trdna raztopina na osnovi gama-železa (Fe&gamma).

Poglej Ogljik in Avstenit

Avstenitno jeklo

Avstenitna jekla so praviloma nemagnetna jekla, zelo odporna proti obrabi, zelo žilava in imajo povečano odpornost proti koroziji.

Poglej Ogljik in Avstenitno jeklo

Avtotrof

heterotrofi. Fotosinteza je glavni način, s katerim rastline, alge in mnoge bakterije proizvajajo organske spojine ter kisik iz ogljikovega dioksida in vode (zelena puščica). Avtotróf je organizem, ki proizvaja kompleksne organske spojine (kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine) iz preprostih snovi, ki so prisotne v njegovi okolici, v splošnem z uporabo energije iz svetlobe (fotosinteza) ali anorganskih kemijskih reakcij (kemosinteza).

Poglej Ogljik in Avtotrof

Aztreonam

Aztreonam je sintetičen betalaktam, spada v družino monobaktamov in je prvi antibiotik iz te družine, ki je bil odobren za komercialno uporabo (4).

Poglej Ogljik in Aztreonam

Škrob

Škrob pri 800-kratni povečavi Škrob (lat. amylum; kemijska formula (C6H10O5)n) je naravni polisaharid, polimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot.

Poglej Ogljik in Škrob

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Ogljik in Železo

Železov(III) oksid

Železov(III) oksid je anorganska spojina s formulo Fe2O3.

Poglej Ogljik in Železov(III) oksid

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Ogljik in Železova litina

Žlahtni plin

Žlahtni plini so elementi 18.

Poglej Ogljik in Žlahtni plin

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Poglej Ogljik in Žveplova kislina

Balvan Moeraki

Balvani Moeraki (uradno Moeraki Boulders / Kaihinaki) so nenavadno veliki sferični balvani, ki ležijo vzdolž odseka plaže Koekohe na valoviti obali polotoka Otago na Novi Zelandiji med Moerakijem in Hampdenom.

Poglej Ogljik in Balvan Moeraki

Barbiturat

Barbiturati so derivati barbiturne kisline in ne soli ali estri, kot nakazuje ime.

Poglej Ogljik in Barbiturat

Barbiturna kislina

Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.

Poglej Ogljik in Barbiturna kislina

Barijev klorid

Barijev klorid je anorganska spojina s formulo BaCl2.

Poglej Ogljik in Barijev klorid

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Poglej Ogljik in Bela pritlikavka

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Poglej Ogljik in Beljakovina

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Poglej Ogljik in Benzen

Beril

Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.

Poglej Ogljik in Beril

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Poglej Ogljik in Berilij

Betalaktam

Betalaktam ali β-laktam je štiričlenski ciklični amid, ki je vgrajen v molekulo penicilinov, cefalosporinov in nekaterih drugih antibiotikov.

Poglej Ogljik in Betalaktam

Bialov test

Bialov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti pentoz (monosaharidov s petimi ogljikovimi atomi) in pentozanov (polimerov, sestavljenih iz več pentoz).

Poglej Ogljik in Bialov test

Biciklična molekula

Premosteni bicikel norbornan (biciklo2.2.1heptan). Spirociklična spojina spiro5.5undekan. DABCO, heterociklična, premostena biciklična spojina, uradno imenovana 1,4-diazabiciklo2.2.2oktan. Biciklična molekula (bi.

Poglej Ogljik in Biciklična molekula

Biodegradacija

Biodegradacija je biokemični razkroj večjih organskih spojin na enostavnejše.

Poglej Ogljik in Biodegradacija

Biogorivo

Biogorivo je trdo, tekoče ali plinasto gorivo, pridobljeno iz sorazmerno nedavno odmrle biološke snovi, za razliko od fosilnih goriv, ki se pridobivajo iz davno odmrle biološke snovi.

Poglej Ogljik in Biogorivo

Biomolekula

Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.

Poglej Ogljik in Biomolekula

Bioplastika

Granulati bioplastike. Bioplastika je definirana na več načinov.

Poglej Ogljik in Bioplastika

Bisfosfonat

Bisfosfonati (tudi difosfonati) so skupina učinkovin, ki zavirajo osteoklastno dejavnost in s tem resorpcijo (razgradnjo) kostnine.

Poglej Ogljik in Bisfosfonat

Biuretski test

Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.

Poglej Ogljik in Biuretski test

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Poglej Ogljik in Blok periodnega sistema

Bokova krogla

Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.

Poglej Ogljik in Bokova krogla

Bumerang

Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.

Poglej Ogljik in Bumerang

Butan (plin)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.

Poglej Ogljik in Butan (plin)

Butanojska kislina

Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.

Poglej Ogljik in Butanojska kislina

Butanol

Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.

Poglej Ogljik in Butanol

C

C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.

Poglej Ogljik in C

Celično dihanje

Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).

Poglej Ogljik in Celično dihanje

Celofan

Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.

Poglej Ogljik in Celofan

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Poglej Ogljik in Celuloza

Cementiranje jekla

Cementiranje je termokemična površinska obdelava jekla.

Poglej Ogljik in Cementiranje jekla

Cementit

Kristalna struktura cementita Cementit je karbid z empirično formulo Fe3C.

Poglej Ogljik in Cementit

Centralna čistilna naprava Maribor

Centralna čistilna naprava Maribor (kratica: CČN Maribor) se nahaja v Dogošah, med staro strugo reke Drave in kanalom hidroelektrarne Zlatoličje.

Poglej Ogljik in Centralna čistilna naprava Maribor

CHON

CHON je mnemonični akronim za štiri najbolj pogoste kemične elemente živih organizmov: ogljik (C), vodik (H), kisik (O) in dušik (N).

Poglej Ogljik in CHON

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Poglej Ogljik in Cianovodikova kislina

Cikloheksan

Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.

Poglej Ogljik in Cikloheksan

Claisenova kondenzacija

Claisenova kondenzacija opisuje nastanek vezi ogljik-ogljik, ki nastane med dvema estroma ali enim estrom in eno karbonilno spojino ob prisotnosti močne baze.

Poglej Ogljik in Claisenova kondenzacija

Davek na ogljik

Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog Deponija premoga Plinski terminal služi za distribucijo plina Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.

Poglej Ogljik in Davek na ogljik

Deoksiriboza

Deóksiribóza je riboza, pri kateri je ena od hidroksilnih skupin zamenjana z atomom vodika.

Poglej Ogljik in Deoksiriboza

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Ogljik in Diamant

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Ogljik in Diferencialna enačba

Disaharid

Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.

Poglej Ogljik in Disaharid

Distrofno jezero

Distrofna ali distrofična jezera, znana tudi kot humusna jezera, so jezera, ki vsebujejo velike količine humusnih snovi in organskih kislin.

Poglej Ogljik in Distrofno jezero

Docetaksel

Docetaksel je protitumorna učinkovina iz družine taksanov in zavira celično delitev (vpliva na mitozo) ter se uporablja zlasti za zdravljenje raka dojke, jajčnika in nedrobnoceličnega pljučnega raka.

Poglej Ogljik in Docetaksel

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Poglej Ogljik in Drakova enačba

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Ogljik in Dušik

Eikozanoid

dihomo-gama-linolenske kisline. Eikozanoídi so skupina fiziološko aktivnih derivatov arahidonske kisline in drugih polinenasičenih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi.

Poglej Ogljik in Eikozanoid

Eksplozijsko varjenje

Eksplozijsko varjenje (ang. Explosion welding oz. krajše EXW) je proces v trdnem stanju (trdna faza), v katerem varjenje dosežemo s pospeševanjem enega od komponent pri ekstremno visoki hitrosti z uporabo kemičnih eksplozivov.

Poglej Ogljik in Eksplozijsko varjenje

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Poglej Ogljik in Eksploziv

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Ogljik in Ekstremofil

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Poglej Ogljik in Eleanor Francis Helin

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Ogljik in Elektrokemija

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Ogljik in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Ogljik in Elektronska lupina

Element 2. periode

  Element 2.

Poglej Ogljik in Element 2. periode

Enantiomer

mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.

Poglej Ogljik in Enantiomer

Epigenetika

Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.

Poglej Ogljik in Epigenetika

Estrogen

Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.

Poglej Ogljik in Estrogen

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Poglej Ogljik in Etan

Etanojska kislina

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.

Poglej Ogljik in Etanojska kislina

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Poglej Ogljik in Eten

Etilbromid

Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.

Poglej Ogljik in Etilbromid

Evtektik

Evtektik je finozrnata zmes, ki nastane pri evtektični reakciji in ima lastnosti čiste kovine.

Poglej Ogljik in Evtektik

Fenotiazin

strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.

Poglej Ogljik in Fenotiazin

Ferit

Ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-železa.

Poglej Ogljik in Ferit

Fitoplankton

Fitoplankton (tudi Phytoplankton) je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi.

Poglej Ogljik in Fitoplankton

Flavinadenindinukleotid

Flavínadeníndínukleotíd (okrajšano FAD) je spojina, v kateri sta z anhidridno vezjo med dvema molekulama fosforjeve kisline povezana adenozin-5'-monofosfat in flavinmononukleotid in je prostetična skupina oksidoreduktaz.

Poglej Ogljik in Flavinadenindinukleotid

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Ogljik in Flerovij

Fosfolipid

Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.

Poglej Ogljik in Fosfolipid

Fosilno gorivo

Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.

Poglej Ogljik in Fosilno gorivo

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Ogljik in Fotosinteza

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Ogljik in Fred Hoyle

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Ogljik in Friderik Pregl

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Ogljik in Friedrich August Kekulé

Fruktoza

Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.

Poglej Ogljik in Fruktoza

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Poglej Ogljik in Funkcionalna skupina

Furan

Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.

Poglej Ogljik in Furan

Gabez

Gabez (Symphytum officinale L.) je steblika iz družine Boraginaceae s črno korenino, podobno repi in velikimi, širokimi listi, ki nosijo majhne, zvončaste bele ali rahlo vijolične ali roza cvetove.

Poglej Ogljik in Gabez

Gemcitabin

Gemcitabin je učinkovina, ki se uporablja pri zdravljenju raka.

Poglej Ogljik in Gemcitabin

Geometrijska izomerija

Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.

Poglej Ogljik in Geometrijska izomerija

GFAJ-1

GFAJ-1 je ekstremofilna bakterija paličaste oblike iz družine Halomonadaceae, ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v jezeru Mono v Kaliforniji leta 2009.

Poglej Ogljik in GFAJ-1

Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.

Poglej Ogljik in Giovanni Battista Donati

Glicerofosfolipid

Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.

Poglej Ogljik in Glicerofosfolipid

Glikoliza

Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).

Poglej Ogljik in Glikoliza

Glikozid

Glikozidi so kemične spojine, pri katerih je alkohol preko glikozidne vezi povezan s sladkornim delom molekule.

Poglej Ogljik in Glikozid

Glioksilatni ciklus

Shematski prikaz glioksilatnega ciklusa Glioksilatni ciklus je prilagojena različica Krebsovega cikla (citratnega cikla) in anabolna presnovna pot, ki se pojavlja pri rastlinah, bakterijah, protistih in glivah.

Poglej Ogljik in Glioksilatni ciklus

Glotokronologija

Glotokronologija je sporna metoda historičnega jezikoslovja, ki ponuja formulo za pripisovanje absolutnih datumov za zgodovino posameznih jezikovnih razcepitev prehodnega jezika v nove jezike.

Poglej Ogljik in Glotokronologija

Glukuronska kislina

β-D oblika glukuronske kisline Glukuronska kislina (grško γλυκερός - »sladek«) je karboksilna kislina, ki je derivat glukoze in se od nje razlikuje le po oksidiranem ogljiku na šestem mestu v molekuli (namesto hidroksilne skupine imamo pri glukuronski kislini karboksilno skupino).

Poglej Ogljik in Glukuronska kislina

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Ogljik in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Ogljik in Gostota elementov (podatkovna stran)

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Poglej Ogljik in Grafen

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Ogljik in Grafit

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Ogljik in Grignardova reakcija

Grodelj

nodularnega litega železa Grodelj je surovo železo, ki ga pridobijo s postopkom taljenja železove rude v visokih pečeh, imenovanih plavži.

Poglej Ogljik in Grodelj

Haber-Boschev proces

Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.

Poglej Ogljik in Haber-Boschev proces

Harold Walter Kroto

Sir Harold Walter »Harry« Kroto (rojen Harold Walter Krotoschiner), FRS, angleški kemik, * 7. oktober 1939, Wishbech, Anglija, † 30. april 2016.

Poglej Ogljik in Harold Walter Kroto

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Ogljik in Helij

Heroin

Heroin je eden prvih derivatov morfina, ki so ga dobili tako, da so morfin obdelovali z anhidridom ocetne kisline in dobili diacetil morfin.

Poglej Ogljik in Heroin

Heterocista

Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.

Poglej Ogljik in Heterocista

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Poglej Ogljik in Hibridizacija orbital

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Poglej Ogljik in Hidrazin

Hidroliza

Hidroliza (iz grščine hydro.

Poglej Ogljik in Hidroliza

Hidroponika

Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.

Poglej Ogljik in Hidroponika

Hillov sistem

Hillov sistem je sistem pisanja kemijskih formul, ki ga je zasnoval in leta 1900 patentiral Edwin A. Hill.

Poglej Ogljik in Hillov sistem

Hitin

molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.

Poglej Ogljik in Hitin

Howardit

Howardit je vrsta HED meteoritov.

Poglej Ogljik in Howardit

Humus

prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.

Poglej Ogljik in Humus

Iluminiran rokopis

samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.

Poglej Ogljik in Iluminiran rokopis

Imin

Splošna struktura imina Imin je funkcionalna skupina ali kemijska spojina, ki vsebuje dvojno vez med ogljikom in dušikom. Na dušikov atom je lahko vezan vodik (H) ali katera organska skupina (R).

Poglej Ogljik in Imin

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Poglej Ogljik in Inkandescenca

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Poglej Ogljik in Insulin

Intersticijski atom

Interstícijski atóm ali vrívni atom je vrsta točkaste napake kristalne mreže.

Poglej Ogljik in Intersticijski atom

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Ogljik in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Ogljik in Ionski polmer

Itqiy (meteorit)

Meteorit Itqiy je meteorit iz skupine preprostih enstatitnih ahondritov.

Poglej Ogljik in Itqiy (meteorit)

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Ogljik in Izparilna toplota

Α-ogljik

α-ogljik je v organski kemiji ogljik, na katerega je pripeta funkcionalna skupina.

Poglej Ogljik in Α-ogljik

Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.

Poglej Ogljik in Jacobus Henricus van 't Hoff

Jadralno letalo

300px Jadrálno letálo (tudi jadrílica) je letalo brez pogonskega motorja in je težje od zraka.

Poglej Ogljik in Jadralno letalo

Jasmonat

Jasmonska kislina Metil jasmonat Jasmonati (JA) so skupina rastlinskih hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju (regulaciji) rasti in razvoja rastlin.

Poglej Ogljik in Jasmonat

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Poglej Ogljik in Jedrska magnetna resonanca

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Poglej Ogljik in Jedrsko zlivanje

Jeklena litina

Jeklena litina je pomirjeno jeklo, ki ga ulivamo v livno votlino, kjer se strdi in obdrži njeno obliko.

Poglej Ogljik in Jeklena litina

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Ogljik in Jeklo

Jelša (rod)

Jelša (znanstveno ime Alnus) je rod listopadnih dreves iz družine brezovk.

Poglej Ogljik in Jelša (rod)

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Ogljik in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Joseph Wilson Swan

Sir Joseph Wilson Swan, angleški fizik, kemik in izumitelj, * 31. oktober 1828, Sunderland, County Durham, Anglija, † 27. maj 1914, Warlingham, Surrey, Anglija.

Poglej Ogljik in Joseph Wilson Swan

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Ogljik in Jupiter

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Ogljik in Justus von Liebig

Kafra

Kafra je voskasta aromatična snov.

Poglej Ogljik in Kafra

Kafrovec

Kafrovec (znanstveno ime Cinnamomum camphora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.

Poglej Ogljik in Kafrovec

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Poglej Ogljik in Kalcijev karbonat

Kalcijev sulfid

Kalcijev sulfid je anorganska spojina s formulo CaS.

Poglej Ogljik in Kalcijev sulfid

Kalijev pikrat

Strukturna formula kalijevega pikrata Kalijev pikrat je kalijeva sol pikrinske kisline (trinitrofenola).

Poglej Ogljik in Kalijev pikrat

Kaljenje jekel

Kaljênje je postopek toplotne obdelave jekel, pri katerem jeklo najprej segrejemo do kalilne temperature (v področje avstenita), nato pa ga hitro ohladimo.

Poglej Ogljik in Kaljenje jekel

Kamacit

Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih.

Poglej Ogljik in Kamacit

Kapela (zvezda)

Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.

Poglej Ogljik in Kapela (zvezda)

Karbapenemi

Zgradba karbapenemskega ogrodja Karbapenemi so skupina betalaktamskih antibiotikov s širokim spekrom protibakterijskega delovanja.

Poglej Ogljik in Karbapenemi

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Poglej Ogljik in Karbid

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Poglej Ogljik in Karbokation

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Poglej Ogljik in Karboksilna kislina

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Poglej Ogljik in Karbonat

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Ogljik in Kemija

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Poglej Ogljik in Kemijska formula

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Ogljik in Kemijski element

Keto-enolna tavtomerija

Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.

Poglej Ogljik in Keto-enolna tavtomerija

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Poglej Ogljik in Keton

Kidričeva nagrada

Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.

Poglej Ogljik in Kidričeva nagrada

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Ogljik in Kisik

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Poglej Ogljik in Klor

Koks

Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.

Poglej Ogljik in Koks

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Poglej Ogljik in Komet Hyakutake

Komet Machholz 1

Komet Machholz 1 ali 96P/Machholz je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. maja 1986.

Poglej Ogljik in Komet Machholz 1

Komet Tempel 1

Komet Tempel 1 (uradna oznaka je 9P/Tempel) je periodični komet z obhodno dobo 5,5 let.

Poglej Ogljik in Komet Tempel 1

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Poglej Ogljik in Kompleksna spojina

Kompost

Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.

Poglej Ogljik in Kompost

Konfokalni mikroskop

Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.

Poglej Ogljik in Konfokalni mikroskop

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Ogljik in Konstanta fine strukture

Konstrukcijsko jeklo

Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.

Poglej Ogljik in Konstrukcijsko jeklo

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Poglej Ogljik in Koordinacijsko število

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Poglej Ogljik in Korozija

Kositrov dioksid

Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.

Poglej Ogljik in Kositrov dioksid

Kovalentni kristal

Kovalentni kristal je kristal, kjer so atomi med seboj povezani s kovalentno vezjo.

Poglej Ogljik in Kovalentni kristal

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Ogljik in Kovina

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Ogljik in Kozmični žarki

Krčenje gozdov

Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.

Poglej Ogljik in Krčenje gozdov

Krebsov cikel

Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.

Poglej Ogljik in Krebsov cikel

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Ogljik in Kroženje ogljika

Kurilna vrednost

Kurilna vrednost (tudi kalorična vrednost)(\Delta H_c^\circ) (gl. tudi Standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih.

Poglej Ogljik in Kurilna vrednost

Kurilno olje

Kurilno olje se pridobiva kot frakcija nafte ob destilaciji.

Poglej Ogljik in Kurilno olje

Kutikula (rastlina)

Kapljice na voskasti kutikuli lista ohrovta Kutikula je pri rastlinah tanka zaščitna plast, ki jo proizvajajo celice povrhnjice listov.

Poglej Ogljik in Kutikula (rastlina)

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Poglej Ogljik in Lantan

Lantanov karbonat

Lantanov karbonat (La2(CO3)3) je sol, ki ga tvorijo lantanovi (III) kationi in karbonatni anioni.

Poglej Ogljik in Lantanov karbonat

Leblancov proces

Reakcijska shema Leblancovega procesa (zeleno.

Poglej Ogljik in Leblancov proces

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Ogljik in Les

Lignit

Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).

Poglej Ogljik in Lignit

Linezolid

Linezolid je sintetični antibiotik, ki se uporablja pri hudih okužbah z grampozitivnimi bakterijami, odpornimi proti številnih drugim antibiotikom.

Poglej Ogljik in Linezolid

Linolenska kislina

Linolenska kislina, natančneje α-linolenska kislina, (IUPAC-ime: cis,cis,cis-oktadeka-9,12,15-trienojska kislina) je trikrat nenasičena maščobna kislina z 18 ogljikovimi atomi, ki spada med 3-omega maščobne kisline.

Poglej Ogljik in Linolenska kislina

Linolna kislina

Linólna kislína (IUPAC-ime: cis, cis-9,12-oktadekadienojska kislina) je nenasičena omega-6 esencialna maščobna kislina z dvema dvojnima vezema in z 18 ogljikovimi atomi.

Poglej Ogljik in Linolna kislina

Litijev hidrid

Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.

Poglej Ogljik in Litijev hidrid

Lizocim

Proteinski kristal lizocima Lizocim (imenujejo ga tudi muramidaza) je encim, ki deluje protibakterijsko s tem, da katalizira cepitev vezi med dvema monosaharidnima enotama v bakterijski steni, s tem pa uniči strukturno integriteto celične stene.

Poglej Ogljik in Lizocim

LSD

Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.

Poglej Ogljik in LSD

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Ogljik in Luna

Maščobna kislina omega-3

Maščobne kisline omega-3 ali maščobne kisline N-3 so esencialne maščobne kisline z dvojno vezjo, oddaljeno tri ogljikove atome od ω-ogljikovega atoma (končne metilne skupine), npr.

Poglej Ogljik in Maščobna kislina omega-3

Makromolekula

Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).

Poglej Ogljik in Makromolekula

Manganova skupina

V 7.

Poglej Ogljik in Manganova skupina

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Poglej Ogljik in Marc Aaronson

Martenzit

Martenzit je vrsta kristalne strukture v kovinskih zlitinah.

Poglej Ogljik in Martenzit

Melanosom

Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.

Poglej Ogljik in Melanosom

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Poglej Ogljik in Metan

Meteorit Hoba

Meteorit leta 2013 Meteorit Hoba (izgovarjava HOE-bah) ali meteorit Hoba West je na kmetiji Hoba West, nedaleč od Grootfonteina v regiji Otjozondjupa v Namibiji.

Poglej Ogljik in Meteorit Hoba

Metil metakrilat

Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.

Poglej Ogljik in Metil metakrilat

Metilirano živo srebro

Kemijska formula (X predstavlja katerikoli anion) Trirazsežnostni model. Metilirano živo srebro (kemijska formula CH3Hg+) je zelo nevrotoksična spojina živega srebra, ki nastaja z biometilacijo, se dobro absorbira v prebavilih, prehaja krvno-možgansko pregrado in posteljico.

Poglej Ogljik in Metilirano živo srebro

Metilnitrat

Metilnitrat (kemijska formula CH3NO3) je tekoči ali parni eksploziv.

Poglej Ogljik in Metilnitrat

Miller–Ureyev poskus

Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.

Poglej Ogljik in Miller–Ureyev poskus

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Ogljik in Mineral

Mlečna kislina

Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.

Poglej Ogljik in Mlečna kislina

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Ogljik in Mol (enota)

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Ogljik in Molekula

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Poglej Ogljik in Molska masa

Monosaharid

Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.

Poglej Ogljik in Monosaharid

Morfolin

Morfolin je organska spojina s kemijsko formulo O(CH2CH2)2NH.

Poglej Ogljik in Morfolin

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Poglej Ogljik in Morje

Motorno olje

Motorno olje Motorno olje je olje, ki se uporablja za mazanje različnih motorjev z notranjim zgorevanjem.

Poglej Ogljik in Motorno olje

Mravljinčna kislina

Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.

Poglej Ogljik in Mravljinčna kislina

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Poglej Ogljik in Mullikenova lestvica

N-acetilglukozamin

N-acetilglukozamin (N-acetil-D-glukozamin; skrajšano GlcNAc ali NAG) je monosaharidni derivat glukoze oziroma acetilni derivat glukozamina.

Poglej Ogljik in N-acetilglukozamin

N-acetilmuraminska kislina

N-acetilmuraminska kislina je eter mlečne kisline in N-acetilglukozamina s kemijsko formulo C11H19NO8.

Poglej Ogljik in N-acetilmuraminska kislina

N-butilamin

n-butilamin je brezbarvna tekočina, ki ima neprijeten vonj in je topna v vodi.

Poglej Ogljik in N-butilamin

Nakla (meteorit)

Meteorit Nakla je prvi najdeni meteorit iz skupine Marsovih meteoritov (SNC meteoriti), ki jih imenujemo nakliti.

Poglej Ogljik in Nakla (meteorit)

Narmer

Narmer je bil staroegipčanski vladar iz zgodnjega dinastičnega obdobja,Wilkinson 1999, str.

Poglej Ogljik in Narmer

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Ogljik in Naseljivi planet

Natrijev cianid

Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN.

Poglej Ogljik in Natrijev cianid

Natrijev sulfat

Natrijev sulfat je natrijeva sol žveplove kisline.

Poglej Ogljik in Natrijev sulfat

Natrijev sulfid

Natrijev sulfid je kemijska spojina s formulo Na2S.

Poglej Ogljik in Natrijev sulfid

Nenasičeni aciklični ogljikovodiki

Nenasičeni aciklični ogljikovodiki so spojine ogljika (C) in vodika (H), ki imajo v svojih molekulah dvojne ali trojne vezi, in so razporejeni v verigo (so aciklični).

Poglej Ogljik in Nenasičeni aciklični ogljikovodiki

Nerjavno jeklo

Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.

Poglej Ogljik in Nerjavno jeklo

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Ogljik in Nezemeljsko življenje

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Poglej Ogljik in Niobij

Nitrazepam

Nitrazepam je učinkovina iz skupine benzodiazepinov, ki deluje uspavalo.

Poglej Ogljik in Nitrazepam

Nitrifikacija

Nitrifikacija je biološka oksidacija amonijaka (NH3) s kisikom v dušikovo kislino ali nitrate (NO3).

Poglej Ogljik in Nitrifikacija

Nitro spojine

The structure of the nitro group Nitro spojine so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več funkcionalnih skupin, nitro (-NO2).

Poglej Ogljik in Nitro spojine

Nitrometan

Nitrometan (kemijska formula CH3NO2) je tekoči eksploziv.Pri eksploziji se sproži detonacija s hitrostjo 6.290 m/s, pri čemer se sprosti 4.544 kJ/kg toplotne energije in 10.921 l/kg plina.

Poglej Ogljik in Nitrometan

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Poglej Ogljik in Nomenklatura organske kemije IUPAC

Noradrenalin

Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.

Poglej Ogljik in Noradrenalin

Normativna mineralogija

Normativna mineralogija je geokemijski izračun celotne geokemije vzorca kamnine, iz katerega se po načelih geokemije določi idealizirano mineralogijo kamnine.

Poglej Ogljik in Normativna mineralogija

Nukleofilna adicija

Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.

Poglej Ogljik in Nukleofilna adicija

Obarvano zlato

Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija) Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih.

Poglej Ogljik in Obarvano zlato

Obrežni pas

Obrežni pas ali obvodno območje je vmesni prostor med kopnim in reko oz.

Poglej Ogljik in Obrežni pas

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Poglej Ogljik in Oglje

Ogljik in Silicij

Ogljik in Silicij (stilizirano: Ogljik & Silicij; v francoščini: Carbone & Silicium) je francoski barvni znanstvenofantastični risoroman za odrasle, ki ga je ustvaril francoski avtor Mathieu Bablet.

Poglej Ogljik in Ogljik in Silicij

Ogljik-14

Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.

Poglej Ogljik in Ogljik-14

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Ogljik in Ogljikov dioksid

Ogljikov disulfid

Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.

Poglej Ogljik in Ogljikov disulfid

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Poglej Ogljik in Ogljikov hidrat

Ogljikov hondrit

Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.

Poglej Ogljik in Ogljikov hondrit

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Poglej Ogljik in Ogljikov monoksid

Ogljikova kislina

Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.

Poglej Ogljik in Ogljikova kislina

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Poglej Ogljik in Ogljikova nanocevka

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Poglej Ogljik in Ogljikova skupina

Ogljikove anorganske spojine

Ogljik je nekovina in tvori ogromno anorganskih spojin, prisotna pa je v vseh organskih spojinah.

Poglej Ogljik in Ogljikove anorganske spojine

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Poglej Ogljik in Ogljikovodik

Okameneli les

Okamneli les (iz latinskega korena petro, ki pomeni 'skala' ali 'kamen' dobesedno les se je spremenil v kamen) je ime, ki je bilo dano posebni vrsti fosiliziranih ostankov kopenske vegetacije.

Poglej Ogljik in Okameneli les

Okoljska bolezen

Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.

Poglej Ogljik in Okoljska bolezen

Oksidacija alfa

Reakcijske stopnje oksidacije alfa Oksidacija alfa (α-oksidacija) je proces, pri katerem se iz določenih maščobnih kislin, ki imajo na β-ogljikovem (C) atomu metilno skupino, cepi samo eden ogljikov atom na karboksilnem koncu.

Poglej Ogljik in Oksidacija alfa

Oksidacija beta

Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.

Poglej Ogljik in Oksidacija beta

Oksidacija omega

Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.

Poglej Ogljik in Oksidacija omega

Onesnaževanje morja

Onesnaževanje morja je posledica vstopa škodljivih ali potencialno škodljivih snovi v ocean.

Poglej Ogljik in Onesnaževanje morja

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Ogljik in Orbitala

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Poglej Ogljik in Organska kemija

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Poglej Ogljik in Organska spojina

Orodno jeklo

Orodna jekla so namenska jekla za izdelavo orodij kot so npr.

Poglej Ogljik in Orodno jeklo

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Poglej Ogljik in Ozon

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Ogljik in Ozračje

Pentilformiat

Pentilformiat je brezbarvna tekočina s sadnim vonjem, ki je zelo vnetljiva.

Poglej Ogljik in Pentilformiat

Penzance

Penzance (kornijsko Pennsans) je mesto, civilna župnija in pristanišče v Cornwallu v Angliji.

Poglej Ogljik in Penzance

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Ogljik in Periodni sistem elementov

Permafrost

Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.

Poglej Ogljik in Permafrost

Permsko izumrtje (dokumentarni film)

Permsko izumrtje je dokumentarni film o permsko-triasnem izumrtju, ki ga je leta 2003 posnela britanska televizijska hiša BBC.

Poglej Ogljik in Permsko izumrtje (dokumentarni film)

Peroksisom

Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.

Poglej Ogljik in Peroksisom

Pištolna cev

Pištolina cev je ključni del orožja z ustreznim orožjem, kot so majhno strelno orožje, topniški predmeti in zračne puške.

Poglej Ogljik in Pištolna cev

Pikrinska kislina

Pikrínska kislína (tudi 2,4,6-trinitrofenol - TNP) je strupena kislina, ki ima eksplozivne lastnosti, vendar je sorazmerno obstojna.

Poglej Ogljik in Pikrinska kislina

Pingvinon

Kemična struktura pingvinona Pingvinon je organska spojina s kemijsko formulo C10H14O.

Poglej Ogljik in Pingvinon

Plamensko kaljenje

Plamensko kaljenje je v metalurgiji postopek površinskega kaljenja, pri katerem površino predmeta hitro segrejemo plamenskim gorilnikom, temu pa sledi takojšnja ohladitev z vodno paro.

Poglej Ogljik in Plamensko kaljenje

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Ogljik in Planetarna meglica

Plastika

Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Poglej Ogljik in Plastika

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Poglej Ogljik in Požar

Poliklorirani bifenili

Poliklorirani bifenili (PCB) so umetne organske spojine iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov.

Poglej Ogljik in Poliklorirani bifenili

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Poglej Ogljik in Polprevodnik

Pooglenitev

Pooglenitev ali karbonizacija je proces, v katerem ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato, nanje se nato posedajo in kopičijo različni sedimenti.

Poglej Ogljik in Pooglenitev

Pralni prašek

Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.

Poglej Ogljik in Pralni prašek

Pravilo okteta

Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.

Poglej Ogljik in Pravilo okteta

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Poglej Ogljik in Premog

Prepovedani pas

Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.

Poglej Ogljik in Prepovedani pas

Produkcija (ekologija)

Izraz produkcija ali proizvodnja se v ekologiji nanaša na tvorbo biomase iz hranil v ekosistemu.

Poglej Ogljik in Produkcija (ekologija)

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Poglej Ogljik in Propan

Propanol

Propanol ali propan-1-ol je alkohol, sestavljen iz treh atomov ogljika, atoma kisika in osmih atomov vodika.

Poglej Ogljik in Propanol

Prostaglandin

Prostaglandini so skupina fiziološko prisotnih molekul, ki spadajo med tkivne hormone.

Poglej Ogljik in Prostaglandin

Prostanoid

Prostanoidi so skupina kompleksnih maščobnih kislin, ki nastajajo iz arahidonske kisline; mednje prištevamo prostaglandine, prostanojsko kislino in tromboksane.

Poglej Ogljik in Prostanoid

Prostorsko zapolnjeni model

Kalotni model cikloheksana; bele krogle predstavljajo atome vodika, ki obdajajo obroč ogljikovih atomov, prikazanih s sivimi kroglami. Prostorsko zapolnjeni ali kalotni model je grafična ali fizična predstavitev molekule, pri kateri so atomi prikazani kot odsekane krogle s premeri, ki so sorazmerni z njihovo dejansko velikostjo.

Poglej Ogljik in Prostorsko zapolnjeni model

Raderfordij

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.

Poglej Ogljik in Raderfordij

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Ogljik in Radioaktivnost

Radiometrično datiranje

Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.

Poglej Ogljik in Radiometrično datiranje

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Ogljik in Razširitev periodnega sistema elementov

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Ogljik in Rdeča orjakinja

Reaktor na kroglično gorivo

Reaktor na kroglično gorivo (ang.Pebble-Bed Reactor - PBR) je tip jedrskega reaktorja, ki je hlajen s plinom in ima grafit za moderator.

Poglej Ogljik in Reaktor na kroglično gorivo

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Ogljik in Redoks reakcija

Reducirajoči sladkor

Reducirajoči sladkor je vsak ogljikov hidrat (sladkor), sposoben delovati kot reducent.

Poglej Ogljik in Reducirajoči sladkor

Relativna molekulska masa

Relativna molekulska masa (kraj. Mr) je vsota relativnih atomskih mas (Ar) vseh atomov, ki sestavljajo določeno molekulo.

Poglej Ogljik in Relativna molekulska masa

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Poglej Ogljik in Renij

Riboza

Riboza je monosaharid s kemijsko formulo C5H10O5 (strukturna formula je H-(C.

Poglej Ogljik in Riboza

Rizosfera

glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.

Poglej Ogljik in Rizosfera

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Ogljik in Robert Wilhelm Bunsen

Saharoza

Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.

Poglej Ogljik in Saharoza

Saje

Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.

Poglej Ogljik in Saje

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Ogljik in Saturn

Sevelamer

Sevelamér je neabsorptivni polimer, ki veže fosfate v črevesu in se uporablja za zdravljenje hiperfosfatemije pri bolnikih z odpovedjo ledvic, ki so na hemodializi, in tudi pri bolnikih s kronično boleznijo ledvic, ki ne prejemajo dialize in imajo raven fosforja v serumu vznatno povišano.

Poglej Ogljik in Sevelamer

Seznam alkanov

Seznam verižnih alkanov vsebuje imena alkanov, razvrščena po številu ogljikovih atomov.

Poglej Ogljik in Seznam alkanov

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Ogljik in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Ogljik in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Ogljik in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Ogljik in Seznam kemijskih vsebin

Seznam kraterjev na asteroidu Matilda

Zemljevid asteroida z označenimi večjimi površinskimi oblikami Seznam udarnih kraterjev na asteroidu 253 Matilda.

Poglej Ogljik in Seznam kraterjev na asteroidu Matilda

Seznam mineralov N-R

Seznam mineralov N-R vsebuje imena mineralov, sopomenke, rudarska imena ter imena skupin mineralov in trdnih raztopin z začetnicami N, O, P in R. Seznam ni popoln, ker vanj še niso vnešena imena vseh poznanih mineralov, poleg tega pa se stalno odkrivajo novi.

Poglej Ogljik in Seznam mineralov N-R

Seznam mineralov v Sloveniji

Različni minerali Kipci živali iz različnih mineralov Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji.

Poglej Ogljik in Seznam mineralov v Sloveniji

Sfingolipid

Sfingolipidi so družina polarnih lipidov, ki se pogosto nahajajo v raznih bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, glicerofosfolipidi (fosfogliceridi).

Poglej Ogljik in Sfingolipid

Sfingozin

Sfingozin (2-amino-4-oktadeken-1,3-diol) je aminoalkohol z dolgo nenasičeno alifatsko verigo in je sestavina sfingomielina in drugih sfingolipidov, ki so pomembna skupina lipidov v celični membrani.

Poglej Ogljik in Sfingozin

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Ogljik in Silicij

Sinton

Sinton je del molekule, ki sam po sebi v takšni obliki ne obstaja, a ga lahko z možno sintezno reakcijo uvedemo v strukturo.

Poglej Ogljik in Sinton

Skeletna formula

stereokemijo. Skeletna formula organske spojine je vrsta molekulske strukturne formule, ki služi kot poenostavljena predstavitev molekuline vezave in nekaterih drugih podrobnosti njene molekulske geometrije. Skeletna formula prikazuje skeletno strukturo ali skelet molekule, ki je sestavljena iz skeletnih atomov.

Poglej Ogljik in Skeletna formula

Skok s palico

Skakalec, ki s pomočjo palice preskoči letvico Skok s palico je atletska disciplina, pri kateri si skakalec z dolgo, upogljivo palico (ki je danes narejena iz trde plastike ali ogljikovih vlaken) pomaga pri preskoku letvice.

Poglej Ogljik in Skok s palico

Skupina periodnega sistema

Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Poglej Ogljik in Skupina periodnega sistema

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Poglej Ogljik in Smodnik

Snežne alge

Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg.

Poglej Ogljik in Snežne alge

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Ogljik in Sonce

Sorbitol

Formula sorbitola. Sorbitól (IUPAC-ime: (2S,3R,4R,5R)-heksan-1,2,3,4,5,6-heksol) je alkohol z molekulsko formulo C6H14O6 in z molsko maso 182,17 g/mol.

Poglej Ogljik in Sorbitol

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Ogljik in Specifična toplota

Spektralna razvrstitev asteroidov

Spektralna razvrstitev asteroidov je razvrščanje asteroidov na osnovi podakov o obliki spektra, barve in albeda.

Poglej Ogljik in Spektralna razvrstitev asteroidov

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Ogljik in Spektralna razvrstitev zvezd

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Ogljik in Srebro

Srednjeameriški vulkanski lok

Srednjeameriški vulkanski lok (pogosto okrajšava CAVA) je veriga vulkanov, ki se razteza vzporedno s pacifiško obalo Srednjeameriške ožine od Mehike do Paname.

Poglej Ogljik in Srednjeameriški vulkanski lok

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Ogljik in Steklo

Steroid

1785f Steroid je organska spojina s štirimi obroči, razporejenimi v določeno molekularno konfiguracijo.

Poglej Ogljik in Steroid

Steyr GB

Steyr GB je polavtomatska pištola avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch AG (kasneje preimenovanega v Steyr-Mannliher AG).

Poglej Ogljik in Steyr GB

Stiren

Stiren, znan tudi kot etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten, je organska spojina s kemijsko formulo C6H5CH.

Poglej Ogljik in Stiren

Strihnin

Strihnin je izjemno toksičen alkaloid rastlinskega izvora z molekulsko formulo C21H22N2O2.

Poglej Ogljik in Strihnin

Subfosil

Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.

Poglej Ogljik in Subfosil

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Poglej Ogljik in Suza, Perzija

Sveča

Goreča sveča Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz notranjega stenja, ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva.

Poglej Ogljik in Sveča

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Ogljik in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Ogljik in Tališča elementov (podatkovna stran)

Teobromin

Teobromin, nekoč znan kot ksanteoza, je grenak alkaloid kakavovca s kemijsko formulo C7H8N4O2. Najdemo ga v čokoladi kot tudi v številnih drugih živilih, vključno z listi čajevca in kolinega oreha.

Poglej Ogljik in Teobromin

Terme Dolenjske Toplice

Terme Dolenjske Toplice so zdravilišče v naselju Dolenjske Toplice.

Poglej Ogljik in Terme Dolenjske Toplice

Tetranitrometan

Tetranitrometanz kratico TeNMe (kemijska formula C(NO2)4) je tekoči eksploziv.

Poglej Ogljik in Tetranitrometan

Tiamin

Kemijska zgradba tiamina Tiamin, imenovan tudi vitamin B1, spada pod B vitamine.

Poglej Ogljik in Tiamin

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Poglej Ogljik in Tir, Libanon

Titanov tetraklorid

Titanov tetraklorid je anorganska spojina s formulo TiCl4.

Poglej Ogljik in Titanov tetraklorid

Titanova skupina

4.

Poglej Ogljik in Titanova skupina

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Ogljik in Toplotna prevodnost

Trajnostnost

Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.

Poglej Ogljik in Trajnostnost

Trda litina

Trda litina (imenovana tudi bela litina zaradi barve loma) ima celoten ogljik vezan kot karbid.

Poglej Ogljik in Trda litina

Trdna raztopina

'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.

Poglej Ogljik in Trdna raztopina

Trehaloza

Trehaloza poznana tudi kot mikoza ali tremaloza, je naravni alfa disaharid, kjer sta dve α- glukozni enoti povezani z α, α-1, 1- glikozidno vezjo.

Poglej Ogljik in Trehaloza

Treonin

Treonin (okrajšano kot Thr ali T), je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano.

Poglej Ogljik in Treonin

Trgovanje z emisijami

Trgovanje z emisijami je tržni pristop, z namenom uveljavitve nadzora nad onesnaževanjem okolja in zagotavljanjem ekonomske spodbude za doseganje zmanjšanja emisij onesnaževanja.

Poglej Ogljik in Trgovanje z emisijami

Trinitrotoluen

Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.

Poglej Ogljik in Trinitrotoluen

Trojni alfa proces

Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.

Poglej Ogljik in Trojni alfa proces

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Ogljik in Uran (planet)

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Ogljik in Valenca

Vicinalnost (kemija)

funkcionalne skupine, sta označena z rdečo barvo. Vicinálnost (iz latinskega vicinus – sosed), skrajšano vic-, je v kemiji značilnost kateregakoli para funkcionalnih skupin, vezanega na dva sosednja ogljikova atoma (npr. 1,2-razmerje).

Poglej Ogljik in Vicinalnost (kemija)

Victor Grignard

François Auguste Victor Grignard, francoski kemik in nobelovec, * 6. maj 1871, Cherbourg, Francija, † 13. december 1935, Lyon.

Poglej Ogljik in Victor Grignard

Vitamin C

Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.

Poglej Ogljik in Vitamin C

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Ogljik in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Ogljik in Vodik

Vojničev rokopis

Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.

Poglej Ogljik in Vojničev rokopis

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Poglej Ogljik in Volfram

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Ogljik in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Vrstični elektronski mikroskop

Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.

Poglej Ogljik in Vrstični elektronski mikroskop

Vulkanizacija

Vulkanizacija je kemijski proces, pri katerem se posamezne polimerne molekule povežejo z drugimi polimernimi molekulami z atomskimi vezmi.

Poglej Ogljik in Vulkanizacija

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Ogljik in William Huggins

William Odling

William Odling, angleški kemik, * 5. september 1829, Southwark, London, † 17. februar 1921, Oxford.

Poglej Ogljik in William Odling

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Poglej Ogljik in Wolf-Rayetova zvezda

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Ogljik in Zemlja

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Ogljik in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Ogljik in Zvezda orjakinja

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Ogljik in Zvezda pritlikavka

1 E-9 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 1 nanometrom in 10 nm (10-9 m in 10-8 m).

Poglej Ogljik in 1 E-9 m

1 E11 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).

Poglej Ogljik in 1 E11 s

1-dekanol

1-dekanol je nerazvejan in nasičen alifatski alkohol s kemijsko formulo C10H21OH.

Poglej Ogljik in 1-dekanol

10 Higeja

10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 10 Higeja

100 Hekata

100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 100 Hekata

104 Klimena

104 Klimena (mednarodno ime 104 Klymene, starogrško: Kliméne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 104 Klimena

105 Artemida

105 Artemida (mednarodno ime 105 Artemis, starogrško: Ártemis) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 105 Artemida

117 Lomija

117 Lomija (mednarodno ime 117 Lomia) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 117 Lomija

121 Hermiona

121 Hermiona (mednarodno ime 121 Hermione, starogrško: Hermióne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 121 Hermiona

127 Johana

127 Johana (mednarodno ime 127 Johanna) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 127 Johana

128 Nemeza

128 Nemeza (mednarodno ime 128 Nemesis,: Némesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 128 Nemeza

13 Egerija

13 Egerija (mednarodno ime 13 Egeria, latinsko Ægeria) je velik asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 13 Egerija

134 Sofrosina

134 Sofrosina (mednarodno ime je 134 Sophrosyne) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 134 Sofrosina

137 Meliboeja

137 Meliboeja (mednarodno ime 137 Meliboea, starogrško: Melíboia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 137 Meliboeja

139 Jueva

139 Jueva (mednarodno ime 139 Juewa) je velik in zelo temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 139 Jueva

141 Lumen

141 Lumen (mednarodno ime je tudi 141 Lumen) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 141 Lumen

143 Adrija

143 Adrija (mednarodno ime 143 Adria) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 143 Adrija

146 Lucina

146 Lucina (mednarodno ime je tudi 146 Lucina) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 146 Lucina

147 Protogeneja

147 Protogeneja (mednarodno ime 147 Protogeneia) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 147 Protogeneja

150 Nuva

150 Nuva (mednarodno ime je 150 Nuwa) je velik in izredno temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 150 Nuva

159 Emilija

159 Emilija (mednarodno ime 159 Aemilia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 159 Emilija

16. stoletje pr. n. št.

Šestnajsto stoletje pr.

Poglej Ogljik in 16. stoletje pr. n. št.

173 Ino

173 Ino (mednarodno ime je tudi 173 Ino) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 173 Ino

190 Ismena

190 Ismena (mednarodno ime 190 Ismene) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Hilda.

Poglej Ogljik in 190 Ismena

194 Prokna

194 Prokna (mednarodno ime 194 Prokne, starogrško: é Prókne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 194 Prokna

2-heptanon

2-heptanon ali metil n-amil keton je keton z molekulsko formulo C7H14O.

Poglej Ogljik in 2-heptanon

2-metoksietanol

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.

Poglej Ogljik in 2-metoksietanol

2-pentanon

2-pentan, 2-pentanon ali 2-metil propil keton je brezbarvna tekočina z vonjem, ki spominja na aceton.

Poglej Ogljik in 2-pentanon

209 Dido

209 Dido (mednarodno ime je tudi 209 Dido) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 209 Dido

266 Alina

266 Alina (mednarodno ime 266 Aline) je temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 266 Alina

276 Adelheida

276 Adelheida (mednarodno ime je tudi 276 Adelheid) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 276 Adelheida

286 Ikleja

286 Ikleja (mednarodno ime 286 Iclea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 286 Ikleja

31 Evfrozina

31 Evfrozina (mednarodno ime 31 Euphrosyne, starogrško: Eufrosíne) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 31 Evfrozina

4-hidroksikumarin

4-hidróksikumarín je hidroksiderivat kumarina brez antikoagulantnega učinka, a je izhodiščna spojina za sintezo zaviralcev vitamina K, ki se uporabljajo kot peroralni antikoagulansi (učinkovine, ki zavira strjevanje krvi) in rodenticidi (sredstva proti glodavcev).

Poglej Ogljik in 4-hidroksikumarin

41 Dafna

41 Dafna (mednarodno ime 41 Daphne, starogrško: Dáfne) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 41 Dafna

410 Klorida

410 Klorida (mednarodno ime 410 Chloris,: Kloris) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 410 Klorida

52 Evropa

52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 52 Evropa

58 Konkordija

58 Konkordija (mednarodno ime 58 Concordia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 58 Konkordija

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

Poglej Ogljik in 6 (število)

90482 Ork

90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.

Poglej Ogljik in 90482 Ork

91 Egina

91 Egina (mednarodno ime 91 Aegina, starogrško: Aígina) je velik in temen asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 91 Egina

94 Avrora

94 Aurora (mednarodno ime je tudi 94 Aurora) je zelo temen in velik asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 94 Avrora

95 Aretusa

95 Aretusa (mednarodno ime 95 Arethusa, starogrško: Arétovsa) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 95 Aretusa

96 Egla

96 Egla (mednarodno ime 96 Aegle, starogrško: Aígla) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 96 Egla

98 Ianta

98 Ianta (mednarodno ime 98 Ianthe) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Ogljik in 98 Ianta

Prav tako znan kot Oglik.

, Avtotrof, Aztreonam, Škrob, Železo, Železov(III) oksid, Železova litina, Žlahtni plin, Žveplova kislina, Balvan Moeraki, Barbiturat, Barbiturna kislina, Barijev klorid, Bela pritlikavka, Beljakovina, Benzen, Beril, Berilij, Betalaktam, Bialov test, Biciklična molekula, Biodegradacija, Biogorivo, Biomolekula, Bioplastika, Bisfosfonat, Biuretski test, Blok periodnega sistema, Bokova krogla, Bumerang, Butan (plin), Butanojska kislina, Butanol, C, Celično dihanje, Celofan, Celuloza, Cementiranje jekla, Cementit, Centralna čistilna naprava Maribor, CHON, Cianovodikova kislina, Cikloheksan, Claisenova kondenzacija, Davek na ogljik, Deoksiriboza, Diamant, Diferencialna enačba, Disaharid, Distrofno jezero, Docetaksel, Drakova enačba, Dušik, Eikozanoid, Eksplozijsko varjenje, Eksploziv, Ekstremofil, Eleanor Francis Helin, Elektrokemija, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 2. periode, Enantiomer, Epigenetika, Estrogen, Etan, Etanojska kislina, Eten, Etilbromid, Evtektik, Fenotiazin, Ferit, Fitoplankton, Flavinadenindinukleotid, Flerovij, Fosfolipid, Fosilno gorivo, Fotosinteza, Fred Hoyle, Friderik Pregl, Friedrich August Kekulé, Fruktoza, Funkcionalna skupina, Furan, Gabez, Gemcitabin, Geometrijska izomerija, GFAJ-1, Giovanni Battista Donati, Glicerofosfolipid, Glikoliza, Glikozid, Glioksilatni ciklus, Glotokronologija, Glukuronska kislina, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Grafen, Grafit, Grignardova reakcija, Grodelj, Haber-Boschev proces, Harold Walter Kroto, Helij, Heroin, Heterocista, Hibridizacija orbital, Hidrazin, Hidroliza, Hidroponika, Hillov sistem, Hitin, Howardit, Humus, Iluminiran rokopis, Imin, Inkandescenca, Insulin, Intersticijski atom, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Itqiy (meteorit), Izparilna toplota, Α-ogljik, Jacobus Henricus van 't Hoff, Jadralno letalo, Jasmonat, Jedrska magnetna resonanca, Jedrsko zlivanje, Jeklena litina, Jeklo, Jelša (rod), Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Joseph Wilson Swan, Jupiter, Justus von Liebig, Kafra, Kafrovec, Kalcijev karbonat, Kalcijev sulfid, Kalijev pikrat, Kaljenje jekel, Kamacit, Kapela (zvezda), Karbapenemi, Karbid, Karbokation, Karboksilna kislina, Karbonat, Kemija, Kemijska formula, Kemijski element, Keto-enolna tavtomerija, Keton, Kidričeva nagrada, Kisik, Klor, Koks, Komet Hyakutake, Komet Machholz 1, Komet Tempel 1, Kompleksna spojina, Kompost, Konfokalni mikroskop, Konstanta fine strukture, Konstrukcijsko jeklo, Koordinacijsko število, Korozija, Kositrov dioksid, Kovalentni kristal, Kovina, Kozmični žarki, Krčenje gozdov, Krebsov cikel, Kroženje ogljika, Kurilna vrednost, Kurilno olje, Kutikula (rastlina), Lantan, Lantanov karbonat, Leblancov proces, Les, Lignit, Linezolid, Linolenska kislina, Linolna kislina, Litijev hidrid, Lizocim, LSD, Luna, Maščobna kislina omega-3, Makromolekula, Manganova skupina, Marc Aaronson, Martenzit, Melanosom, Metan, Meteorit Hoba, Metil metakrilat, Metilirano živo srebro, Metilnitrat, Miller–Ureyev poskus, Mineral, Mlečna kislina, Mol (enota), Molekula, Molska masa, Monosaharid, Morfolin, Morje, Motorno olje, Mravljinčna kislina, Mullikenova lestvica, N-acetilglukozamin, N-acetilmuraminska kislina, N-butilamin, Nakla (meteorit), Narmer, Naseljivi planet, Natrijev cianid, Natrijev sulfat, Natrijev sulfid, Nenasičeni aciklični ogljikovodiki, Nerjavno jeklo, Nezemeljsko življenje, Niobij, Nitrazepam, Nitrifikacija, Nitro spojine, Nitrometan, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Noradrenalin, Normativna mineralogija, Nukleofilna adicija, Obarvano zlato, Obrežni pas, Oglje, Ogljik in Silicij, Ogljik-14, Ogljikov dioksid, Ogljikov disulfid, Ogljikov hidrat, Ogljikov hondrit, Ogljikov monoksid, Ogljikova kislina, Ogljikova nanocevka, Ogljikova skupina, Ogljikove anorganske spojine, Ogljikovodik, Okameneli les, Okoljska bolezen, Oksidacija alfa, Oksidacija beta, Oksidacija omega, Onesnaževanje morja, Orbitala, Organska kemija, Organska spojina, Orodno jeklo, Ozon, Ozračje, Pentilformiat, Penzance, Periodni sistem elementov, Permafrost, Permsko izumrtje (dokumentarni film), Peroksisom, Pištolna cev, Pikrinska kislina, Pingvinon, Plamensko kaljenje, Planetarna meglica, Plastika, Požar, Poliklorirani bifenili, Polprevodnik, Pooglenitev, Pralni prašek, Pravilo okteta, Premog, Prepovedani pas, Produkcija (ekologija), Propan, Propanol, Prostaglandin, Prostanoid, Prostorsko zapolnjeni model, Raderfordij, Radioaktivnost, Radiometrično datiranje, Razširitev periodnega sistema elementov, Rdeča orjakinja, Reaktor na kroglično gorivo, Redoks reakcija, Reducirajoči sladkor, Relativna molekulska masa, Renij, Riboza, Rizosfera, Robert Wilhelm Bunsen, Saharoza, Saje, Saturn, Sevelamer, Seznam alkanov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kraterjev na asteroidu Matilda, Seznam mineralov N-R, Seznam mineralov v Sloveniji, Sfingolipid, Sfingozin, Silicij, Sinton, Skeletna formula, Skok s palico, Skupina periodnega sistema, Smodnik, Snežne alge, Sonce, Sorbitol, Specifična toplota, Spektralna razvrstitev asteroidov, Spektralna razvrstitev zvezd, Srebro, Srednjeameriški vulkanski lok, Steklo, Steroid, Steyr GB, Stiren, Strihnin, Subfosil, Suza, Perzija, Sveča, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Teobromin, Terme Dolenjske Toplice, Tetranitrometan, Tiamin, Tir, Libanon, Titanov tetraklorid, Titanova skupina, Toplotna prevodnost, Trajnostnost, Trda litina, Trdna raztopina, Trehaloza, Treonin, Trgovanje z emisijami, Trinitrotoluen, Trojni alfa proces, Uran (planet), Valenca, Vicinalnost (kemija), Victor Grignard, Vitamin C, Voda, Vodik, Vojničev rokopis, Volfram, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Vrstični elektronski mikroskop, Vulkanizacija, William Huggins, William Odling, Wolf-Rayetova zvezda, Zemlja, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, 1 E-9 m, 1 E11 s, 1-dekanol, 10 Higeja, 100 Hekata, 104 Klimena, 105 Artemida, 117 Lomija, 121 Hermiona, 127 Johana, 128 Nemeza, 13 Egerija, 134 Sofrosina, 137 Meliboeja, 139 Jueva, 141 Lumen, 143 Adrija, 146 Lucina, 147 Protogeneja, 150 Nuva, 159 Emilija, 16. stoletje pr. n. št., 173 Ino, 190 Ismena, 194 Prokna, 2-heptanon, 2-metoksietanol, 2-pentanon, 209 Dido, 266 Alina, 276 Adelheida, 286 Ikleja, 31 Evfrozina, 4-hidroksikumarin, 41 Dafna, 410 Klorida, 52 Evropa, 58 Konkordija, 6 (število), 90482 Ork, 91 Egina, 94 Avrora, 95 Aretusa, 96 Egla, 98 Ianta.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti