Kazalo
24 odnosi: Amplituda, Barva, Bela, Elektromagnetno valovanje, Energija, Fazna hitrost, Frekvenca, Hitrost svetlobe, Isaac Newton, Kromatična aberacija, Lomni količnik, Mavrica, Modra, Optična napaka, Optična prizma, Optika, Rdeča, Rumena, Skupinska hitrost, Spekter elektromagnetnega valovanja, Svetloba, Vakuum, Valovanje, Valovna dolžina.
- Optični pojavi
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Disperzija (optika) in Amplituda
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Disperzija (optika) in Barva
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Poglej Disperzija (optika) in Bela
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Disperzija (optika) in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Disperzija (optika) in Energija
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Disperzija (optika) in Fazna hitrost
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Disperzija (optika) in Frekvenca
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Disperzija (optika) in Hitrost svetlobe
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Disperzija (optika) in Isaac Newton
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Poglej Disperzija (optika) in Kromatična aberacija
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Disperzija (optika) in Lomni količnik
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Poglej Disperzija (optika) in Mavrica
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Disperzija (optika) in Modra
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Disperzija (optika) in Optična napaka
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Disperzija (optika) in Optična prizma
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Disperzija (optika) in Optika
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Disperzija (optika) in Rdeča
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Disperzija (optika) in Rumena
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Poglej Disperzija (optika) in Skupinska hitrost
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Disperzija (optika) in Spekter elektromagnetnega valovanja
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Disperzija (optika) in Svetloba
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Disperzija (optika) in Vakuum
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Disperzija (optika) in Valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Disperzija (optika) in Valovna dolžina
Glej tudi
Optični pojavi
Prav tako znan kot Kromatična disperzija, Razklon.