Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Ogljikova skupina

Index Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

67 odnosi: Akumulator, Alkan, Atomska teža, Atomski polmer, Azteška civilizacija, Babilon, Baker, Bron, Cinkov sulfid, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Električna prevodnost, Elektronegativnost, Feničani, Fizika, Flerovij, Gaj Julij Cezar, Germanij, Gostota, Halogen, Inki, Ion, Ionizacijska energija, Ionski polmer, Jöns Jacob Berzelius, Karbid, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kisik, Klor, Korozija, Kositer, Kovalentna vez, Kovina, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mineral, Mohsova trdotna lestvica, Nafta, Nekovina, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikova kislina, Oksidacijsko stanje, Organska kemija, Organska spojina, Periodni sistem elementov, Polkovina, Polprevodnik, Premog, ..., Radioaktivnost, Silicij, Silicijev dioksid, Silikon, Skorja (geologija), Srebro, Steklo, Svinec, Tališče, Trdota, Voda, Vodik, Vrelišče, Vrstno število, Zemeljski plin, Zlato, Zlitina. Razširi indeks (17 več) »

Akumulator

Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.

Novo!!: Ogljikova skupina in Akumulator · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Novo!!: Ogljikova skupina in Alkan · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Ogljikova skupina in Atomska teža · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Ogljikova skupina in Atomski polmer · Poglej več »

Azteška civilizacija

Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.

Novo!!: Ogljikova skupina in Azteška civilizacija · Poglej več »

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Novo!!: Ogljikova skupina in Babilon · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Novo!!: Ogljikova skupina in Baker · Poglej več »

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Novo!!: Ogljikova skupina in Bron · Poglej več »

Cinkov sulfid

Cinkov sulfid, kemijska oznaka ZnS, je rumenkasto bel prah.

Novo!!: Ogljikova skupina in Cinkov sulfid · Poglej več »

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Novo!!: Ogljikova skupina in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Ogljikova skupina in Električna prevodnost · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Ogljikova skupina in Elektronegativnost · Poglej več »

Feničani

Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.

Novo!!: Ogljikova skupina in Feničani · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Ogljikova skupina in Fizika · Poglej več »

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Novo!!: Ogljikova skupina in Flerovij · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Ogljikova skupina in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Novo!!: Ogljikova skupina in Germanij · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Ogljikova skupina in Gostota · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Novo!!: Ogljikova skupina in Halogen · Poglej več »

Inki

Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.

Novo!!: Ogljikova skupina in Inki · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ion · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ionizacijska energija · Poglej več »

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ionski polmer · Poglej več »

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Ogljikova skupina in Jöns Jacob Berzelius · Poglej več »

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Novo!!: Ogljikova skupina in Karbid · Poglej več »

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kemijska formula · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kemijski element · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kisik · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Ogljikova skupina in Klor · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Ogljikova skupina in Korozija · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kositer · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Ogljikova skupina in Kovina · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Ogljikova skupina in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Ogljikova skupina in Mineral · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Ogljikova skupina in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Novo!!: Ogljikova skupina in Nafta · Poglej več »

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Novo!!: Ogljikova skupina in Nekovina · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Ogljikova kislina

Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.

Novo!!: Ogljikova skupina in Ogljikova kislina · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Ogljikova skupina in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Ogljikova skupina in Organska kemija · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Novo!!: Ogljikova skupina in Organska spojina · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Polkovina

Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.

Novo!!: Ogljikova skupina in Polkovina · Poglej več »

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Novo!!: Ogljikova skupina in Polprevodnik · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Ogljikova skupina in Premog · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Ogljikova skupina in Radioaktivnost · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Ogljikova skupina in Silicij · Poglej več »

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Novo!!: Ogljikova skupina in Silicijev dioksid · Poglej več »

Silikon

Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.

Novo!!: Ogljikova skupina in Silikon · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Ogljikova skupina in Skorja (geologija) · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Novo!!: Ogljikova skupina in Srebro · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Ogljikova skupina in Steklo · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: Ogljikova skupina in Svinec · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Ogljikova skupina in Tališče · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Novo!!: Ogljikova skupina in Trdota · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Ogljikova skupina in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Ogljikova skupina in Vodik · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Ogljikova skupina in Vrelišče · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Ogljikova skupina in Vrstno število · Poglej več »

Zemeljski plin

Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.

Novo!!: Ogljikova skupina in Zemeljski plin · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Ogljikova skupina in Zlato · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Ogljikova skupina in Zlitina · Poglej več »

Preusmerja sem:

Element 14. skupine.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »