Podobnosti med Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov
Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Atomska teža, Atomski polmer, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Elektronegativnost, Flerovij, Germanij, Halogen, Ion, Ionizacijska energija, Jöns Jacob Berzelius, Kemijski element, Kisik, Klor, Kovalentna vez, Kovina, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nekovina, Ogljik, Ogljikov monoksid, Oksidacijsko stanje, Polkovina, Polprevodnik, Radioaktivnost, Voda, Vodik, Vrstno število.
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Ogljikova skupina · Atomska teža in Periodni sistem elementov ·
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Atomski polmer in Ogljikova skupina · Atomski polmer in Periodni sistem elementov ·
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Ogljikova skupina · Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Periodni sistem elementov ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Ogljikova skupina · Elektronegativnost in Periodni sistem elementov ·
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Flerovij in Ogljikova skupina · Flerovij in Periodni sistem elementov ·
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Germanij in Ogljikova skupina · Germanij in Periodni sistem elementov ·
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Halogen in Ogljikova skupina · Halogen in Periodni sistem elementov ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Ion in Ogljikova skupina · Ion in Periodni sistem elementov ·
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Ionizacijska energija in Ogljikova skupina · Ionizacijska energija in Periodni sistem elementov ·
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Jöns Jacob Berzelius in Ogljikova skupina · Jöns Jacob Berzelius in Periodni sistem elementov ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Ogljikova skupina · Kemijski element in Periodni sistem elementov ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Ogljikova skupina · Kisik in Periodni sistem elementov ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Ogljikova skupina · Klor in Periodni sistem elementov ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kovalentna vez in Ogljikova skupina · Kovalentna vez in Periodni sistem elementov ·
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Kovina in Ogljikova skupina · Kovina in Periodni sistem elementov ·
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Ogljikova skupina · Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Periodni sistem elementov ·
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Nekovina in Ogljikova skupina · Nekovina in Periodni sistem elementov ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Ogljikova skupina · Ogljik in Periodni sistem elementov ·
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Ogljikov monoksid in Ogljikova skupina · Ogljikov monoksid in Periodni sistem elementov ·
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Ogljikova skupina in Oksidacijsko stanje · Oksidacijsko stanje in Periodni sistem elementov ·
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Ogljikova skupina in Polkovina · Periodni sistem elementov in Polkovina ·
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Ogljikova skupina in Polprevodnik · Periodni sistem elementov in Polprevodnik ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Ogljikova skupina in Radioaktivnost · Periodni sistem elementov in Radioaktivnost ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Ogljikova skupina in Voda · Periodni sistem elementov in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Ogljikova skupina in Vodik · Periodni sistem elementov in Vodik ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Ogljikova skupina in Vrstno število · Periodni sistem elementov in Vrstno število ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov
Primerjava med Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov
Ogljikova skupina 67 odnose, medtem ko je Periodni sistem elementov 104. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 15.20% = 26 / (67 + 104).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ogljikova skupina in Periodni sistem elementov. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: