Kazalo
55 odnosi: Aldehid, Alkalijska kovina, Amin, Anizol, Šibka kovina, Žlahtni plin, Cinkova skupina, Dietil eter, Dušik, Elektrokemija, Fluor, GFAJ-1, Halogen, Helij, Hidrid, Hladilno sredstvo, Hume-Rotheryjeva pravila, Ionski polmer, Kalifornij, Karboksilna kislina, Kemija, Kemijska reakcija, Keto-enolna tavtomerija, Keton, Kisik, Klorid, Kovalentna vez, Kovalentni polmer, Lantan, Livermorij, Lothar Meyer, Medmolekulska sila, Mullikenova lestvica, Nukleofilna adicija, Oganeson, Ogljikov monoksid, Ogljikova skupina, Ogljikovodik, Oksid, Periodni sistem elementov, Plumban, Polarnost, Polonijeve anorganske spojine, Redoks reakcija, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente, Silicijev dioksid, Steklo, Svinec, ... Razširi indeks (5 več) »
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Elektronegativnost in Aldehid
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Elektronegativnost in Alkalijska kovina
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Elektronegativnost in Amin
Anizol
Anizol ali metoksibenzen je organska spojina s formulo CH3OC6H5.
Poglej Elektronegativnost in Anizol
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Elektronegativnost in Šibka kovina
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Elektronegativnost in Žlahtni plin
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Elektronegativnost in Cinkova skupina
Dietil eter
Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.
Poglej Elektronegativnost in Dietil eter
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Elektronegativnost in Dušik
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Elektronegativnost in Elektrokemija
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Elektronegativnost in Fluor
GFAJ-1
GFAJ-1 je ekstremofilna bakterija paličaste oblike iz družine Halomonadaceae, ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v jezeru Mono v Kaliforniji leta 2009.
Poglej Elektronegativnost in GFAJ-1
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Elektronegativnost in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Elektronegativnost in Helij
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Poglej Elektronegativnost in Hidrid
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Elektronegativnost in Hladilno sredstvo
Hume-Rotheryjeva pravila
Hume-Rotheryjeva pravila so osnovna pravila, imenovana po britanskem metalurgu Williamu Hume-Rotheryju (1899–1968), ki opisujejo pogoje, v katerih se element lahko raztopi v kovini in tvori trdno raztopino.
Poglej Elektronegativnost in Hume-Rotheryjeva pravila
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Elektronegativnost in Ionski polmer
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Elektronegativnost in Kalifornij
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Elektronegativnost in Karboksilna kislina
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Elektronegativnost in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Elektronegativnost in Kemijska reakcija
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Elektronegativnost in Keto-enolna tavtomerija
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Elektronegativnost in Keton
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Elektronegativnost in Kisik
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Elektronegativnost in Klorid
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Elektronegativnost in Kovalentna vez
Kovalentni polmer
Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.
Poglej Elektronegativnost in Kovalentni polmer
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Elektronegativnost in Lantan
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Elektronegativnost in Livermorij
Lothar Meyer
Julius Lothar Meyer, nemški kemik, * 19. avgust 1830, Varel, † 11. april 1895, Tübingen.
Poglej Elektronegativnost in Lothar Meyer
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Elektronegativnost in Medmolekulska sila
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Elektronegativnost in Mullikenova lestvica
Nukleofilna adicija
Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.
Poglej Elektronegativnost in Nukleofilna adicija
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Elektronegativnost in Oganeson
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Elektronegativnost in Ogljikov monoksid
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Elektronegativnost in Ogljikova skupina
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Elektronegativnost in Ogljikovodik
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Elektronegativnost in Oksid
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Elektronegativnost in Periodni sistem elementov
Plumban
Plumban je kovinski hidrid s kemijsko formulo PbH4 in ena od 14 svinčevih spojin z vodikom.
Poglej Elektronegativnost in Plumban
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Elektronegativnost in Polarnost
Polonijeve anorganske spojine
Polonij je element, ki tvori nekaj spojin.
Poglej Elektronegativnost in Polonijeve anorganske spojine
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Elektronegativnost in Redoks reakcija
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektronegativnost in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente je razdeljen v podakovne liste, ki vsebujejo vrednosti za številne lastnosti elementov, skupaj z različnimi referencami.
Poglej Elektronegativnost in Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Elektronegativnost in Silicijev dioksid
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Elektronegativnost in Steklo
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Elektronegativnost in Svinec
Trdna raztopina
'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.
Poglej Elektronegativnost in Trdna raztopina
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Elektronegativnost in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Elektronegativnost in Vodik
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Elektronegativnost in Vodikov klorid
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Elektronegativnost in Vodikova vez
Prav tako znan kot Paulingova lestvica.