Kazalo
95 odnosi: Aluminij, Antoine Henri Becquerel, Atom, Atomsko jedro, Barij, Beljakovina, Biokemija, Biologija, Bohrov model atoma, Bor (element), Delec alfa, Devterij, Diferencialna enačba, Dušik, Dušikova kislina, Ekstrakcija, Elektron, Ernest Rutherford, Fizikalna kemija, Fluor, Fotoluminiscenca, Fotosinteza, Geologija, Industrija, Ionizirajoče sevanje, Irène Joliot-Curie, Izotop, Jedrska cepitev, Jedrska energija, Jedrska fizika, Jedrska magnetna resonanca, Jedrski odpadek, Jedrski reaktor, Jedrsko gorivo, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, Kation, Kemična vez, Kemija, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kisik, Korozija, Kozmični žarki, Las, Led, Magnezij, Marie Skłodowska-Curie, Masna spektrometrija, Medicina, ... Razširi indeks (45 več) »
- Kemija
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Jedrska kemija in Aluminij
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Poglej Jedrska kemija in Antoine Henri Becquerel
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Jedrska kemija in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Jedrska kemija in Atomsko jedro
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Jedrska kemija in Barij
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Jedrska kemija in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Jedrska kemija in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Jedrska kemija in Biologija
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Jedrska kemija in Bohrov model atoma
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Jedrska kemija in Bor (element)
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Jedrska kemija in Delec alfa
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Jedrska kemija in Devterij
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Jedrska kemija in Diferencialna enačba
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Jedrska kemija in Dušik
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Jedrska kemija in Dušikova kislina
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Jedrska kemija in Ekstrakcija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Jedrska kemija in Elektron
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Jedrska kemija in Ernest Rutherford
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Jedrska kemija in Fizikalna kemija
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Jedrska kemija in Fluor
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Jedrska kemija in Fotoluminiscenca
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Jedrska kemija in Fotosinteza
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Jedrska kemija in Geologija
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Jedrska kemija in Industrija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Jedrska kemija in Ionizirajoče sevanje
Irène Joliot-Curie
Irène Joliot-Curie (francoska kemičarka in fizičarka, * 12. september 1897, Pariz, † 17. marec 1956, Pariz. Irene je bila hči Marie in Pierra Curie in žena Frédérica Joliot-Curie. Leta 1935 je z možem prejela Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje umetne radioaktivnosti.
Poglej Jedrska kemija in Irène Joliot-Curie
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Jedrska kemija in Izotop
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Jedrska kemija in Jedrska cepitev
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Poglej Jedrska kemija in Jedrska energija
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Jedrska kemija in Jedrska fizika
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Jedrska kemija in Jedrska magnetna resonanca
Jedrski odpadek
Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.
Poglej Jedrska kemija in Jedrski odpadek
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Jedrska kemija in Jedrski reaktor
Jedrsko gorivo
Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.
Poglej Jedrska kemija in Jedrsko gorivo
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Jedrska kemija in Jedrsko orožje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Jedrska kemija in Jedrsko zlivanje
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Jedrska kemija in Kation
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Jedrska kemija in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Jedrska kemija in Kemija
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Jedrska kemija in Kemijska kinetika
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Jedrska kemija in Kemijska reakcija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Jedrska kemija in Kisik
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Jedrska kemija in Korozija
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Jedrska kemija in Kozmični žarki
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Poglej Jedrska kemija in Las
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Jedrska kemija in Led
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Jedrska kemija in Magnezij
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Poglej Jedrska kemija in Marie Skłodowska-Curie
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Jedrska kemija in Masna spektrometrija
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Jedrska kemija in Medicina
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Jedrska kemija in Mineral
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Jedrska kemija in Mutacija
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Jedrska kemija in Naravno okolje
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Jedrska kemija in Neon
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Jedrska kemija in Nevtron
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Jedrska kemija in Nitrat
Obarjanje
Kemijsko obarjanje Obarjanje ali precipitacija je proces oblikovanja trdnine iz raztopine.
Poglej Jedrska kemija in Obarjanje
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Jedrska kemija in Ogljikov dioksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Jedrska kemija in Ogljikovodik
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Jedrska kemija in Organizem
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Jedrska kemija in Organska kemija
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Jedrska kemija in Pierre Curie
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Jedrska kemija in Plutonij
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Jedrska kemija in Polimer
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Jedrska kemija in Polonij
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Jedrska kemija in Pospeševalnik
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Jedrska kemija in Pozitron
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Jedrska kemija in Pozitronska emisijska tomografija
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Jedrska kemija in Presnova
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Jedrska kemija in Proton
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Jedrska kemija in Radij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Jedrska kemija in Radioaktivnost
Radiografija
Preiskave materiala in strojnih delov z rentgenskimi in gama žarki imenujemo s skupnim imenom radiografija.
Poglej Jedrska kemija in Radiografija
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Jedrska kemija in Radiometrično datiranje
Radioterapija
Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.
Poglej Jedrska kemija in Radioterapija
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Jedrska kemija in Radon
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Jedrska kemija in Rak (bolezen)
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Jedrska kemija in Rastline
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Jedrska kemija in Razpad alfa
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Jedrska kemija in Razpad beta
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Jedrska kemija in Razpolovni čas
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Jedrska kemija in Rentgenski žarki
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Jedrska kemija in Ruda
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Jedrska kemija in Rutherfordovo sipanje
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Jedrska kemija in Slikanje z magnetno resonanco
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Jedrska kemija in Snov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Jedrska kemija in Spin
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Jedrska kemija in Tkivo
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Jedrska kemija in Tritij
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Jedrska kemija in Uran
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Jedrska kemija in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Jedrska kemija in Vodik
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Jedrska kemija in Vodikov peroksid
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Jedrska kemija in Wilhelm Röntgen
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Jedrska kemija in Znanost