Hitreje kot brskalnik!
36 odnosi: Adiabatna sprememba, Antoine Lavoisier, Avtomatizacija, Energija, Entalpija, Fazni prehod, Fizikalna kemija, Fizikalna sprememba, Germain Henri Hess, Hessov zakon, Izobarna sprememba, Izotermna sprememba, Joseph Black, Kalorimeter, Kalorimetrija, Kemična sprememba, Kemijska reakcija, Meritev, Odprti sistem, Pierre-Simon Laplace, Prosta energija, Prvi zakon termodinamike, Radiator, Snov, Taljenje, Temperatura, Termodinamika, Termometer, Termopar, Tlak, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotno izolirani sistem, Vesolje, Vrenje, Zaprti sistem.
Adiabatna sprememba
Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.
Novo!!: Termokemija in Adiabatna sprememba · Poglej več »
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Novo!!: Termokemija in Antoine Lavoisier · Poglej več »
Avtomatizacija
Avtomatizirana ali samodejna tehnologija je oblika tehnologije, ki zmanjšujeje človeški poseg v procese, saj njegovo nalogo prevzamejo stroji.
Novo!!: Termokemija in Avtomatizacija · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Termokemija in Energija · Poglej več »
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Novo!!: Termokemija in Entalpija · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Termokemija in Fazni prehod · Poglej več »
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Novo!!: Termokemija in Fizikalna kemija · Poglej več »
Fizikalna sprememba
Pri fizikalni spremembi se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi.
Novo!!: Termokemija in Fizikalna sprememba · Poglej več »
Germain Henri Hess
Germain Henri Hess, švicarsko-ruski kemik in zdravnik, * 7. avgust 1802, Ženeva, Švica, † 30. november 1850, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Termokemija in Germain Henri Hess · Poglej več »
Hessov zakon
Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.
Novo!!: Termokemija in Hessov zakon · Poglej več »
Izobarna sprememba
Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.
Novo!!: Termokemija in Izobarna sprememba · Poglej več »
Izotermna sprememba
Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.
Novo!!: Termokemija in Izotermna sprememba · Poglej več »
Joseph Black
Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.
Novo!!: Termokemija in Joseph Black · Poglej več »
Kalorimeter
Kaloriméter ali toplotni števec je priprava namenjena meritvam porabljene toplotne energije v stavbah ali posameznih stanovanjih.
Novo!!: Termokemija in Kalorimeter · Poglej več »
Kalorimetrija
Prvi kalorimeter na svetu, ki sta ga koristila Antoine Lavoisier in Pierre-Simon Laplace, 1782-83, pri svojih raziskavah Kalorimetrija je znanost za merjenje toplote kemijskih reakcij ali fizične spremembe.
Novo!!: Termokemija in Kalorimetrija · Poglej več »
Kemična sprememba
Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.
Novo!!: Termokemija in Kemična sprememba · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Termokemija in Kemijska reakcija · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Termokemija in Meritev · Poglej več »
Odprti sistem
Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.
Novo!!: Termokemija in Odprti sistem · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Termokemija in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Novo!!: Termokemija in Prosta energija · Poglej več »
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Novo!!: Termokemija in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »
Radiator
zvarjeni z uporovnim varjenjem. aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja. Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak.
Novo!!: Termokemija in Radiator · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Termokemija in Snov · Poglej več »
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Termokemija in Taljenje · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Termokemija in Temperatura · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Termokemija in Termodinamika · Poglej več »
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Novo!!: Termokemija in Termometer · Poglej več »
Termopar
°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.
Novo!!: Termokemija in Termopar · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Termokemija in Tlak · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Termokemija in Toplota · Poglej več »
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Termokemija in Toplotna kapaciteta · Poglej več »
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Novo!!: Termokemija in Toplotno izolirani sistem · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Termokemija in Vesolje · Poglej več »
Vrenje
Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).
Novo!!: Termokemija in Vrenje · Poglej več »
Zaprti sistem
Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.
Novo!!: Termokemija in Zaprti sistem · Poglej več »
