Kazalo
36 odnosi: Adiabatna sprememba, Antoine Lavoisier, Avtomatizacija, Energija, Entalpija, Fazni prehod, Fizikalna kemija, Fizikalna sprememba, Germain Henri Hess, Hessov zakon, Izobarna sprememba, Izotermna sprememba, Joseph Black, Kalorimeter, Kalorimetrija, Kemična sprememba, Kemijska reakcija, Meritev, Odprti sistem, Pierre-Simon Laplace, Prosta energija, Prvi zakon termodinamike, Radiator, Snov, Taljenje, Temperatura, Termodinamika, Termometer, Termopar, Tlak, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotno izolirani sistem, Vesolje, Vrenje, Zaprti sistem.
- Fizikalna kemija
Adiabatna sprememba
Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.
Poglej Termokemija in Adiabatna sprememba
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Termokemija in Antoine Lavoisier
Avtomatizacija
Avtomatizirana ali samodejna tehnologija je oblika tehnologije, ki zmanjšujeje človeški poseg v procese, saj njegovo nalogo prevzamejo stroji.
Poglej Termokemija in Avtomatizacija
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Termokemija in Energija
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Poglej Termokemija in Entalpija
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Termokemija in Fazni prehod
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Termokemija in Fizikalna kemija
Fizikalna sprememba
Pri fizikalni spremembi se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi.
Poglej Termokemija in Fizikalna sprememba
Germain Henri Hess
Germain Henri Hess, švicarsko-ruski kemik in zdravnik, * 7. avgust 1802, Ženeva, Švica, † 30. november 1850, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Termokemija in Germain Henri Hess
Hessov zakon
Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.
Poglej Termokemija in Hessov zakon
Izobarna sprememba
Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.
Poglej Termokemija in Izobarna sprememba
Izotermna sprememba
Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.
Poglej Termokemija in Izotermna sprememba
Joseph Black
Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.
Poglej Termokemija in Joseph Black
Kalorimeter
Kaloriméter ali toplotni števec je priprava namenjena meritvam porabljene toplotne energije v stavbah ali posameznih stanovanjih.
Poglej Termokemija in Kalorimeter
Kalorimetrija
Prvi kalorimeter na svetu, ki sta ga koristila Antoine Lavoisier in Pierre-Simon Laplace, 1782-83, pri svojih raziskavah Kalorimetrija je znanost za merjenje toplote kemijskih reakcij ali fizične spremembe.
Poglej Termokemija in Kalorimetrija
Kemična sprememba
Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.
Poglej Termokemija in Kemična sprememba
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Termokemija in Kemijska reakcija
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Termokemija in Meritev
Odprti sistem
Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.
Poglej Termokemija in Odprti sistem
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Termokemija in Pierre-Simon Laplace
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Poglej Termokemija in Prosta energija
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Termokemija in Prvi zakon termodinamike
Radiator
zvarjeni z uporovnim varjenjem. aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja. Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak.
Poglej Termokemija in Radiator
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Termokemija in Snov
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Termokemija in Taljenje
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Termokemija in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Termokemija in Termodinamika
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Poglej Termokemija in Termometer
Termopar
°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.
Poglej Termokemija in Termopar
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Termokemija in Tlak
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Termokemija in Toplota
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Poglej Termokemija in Toplotna kapaciteta
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Poglej Termokemija in Toplotno izolirani sistem
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Termokemija in Vesolje
Vrenje
Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).
Poglej Termokemija in Vrenje
Zaprti sistem
Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.
Poglej Termokemija in Zaprti sistem