Kazalo
37 odnosi: Anglija, Argon, Škoti, Škotska, Bristol, Fizikalna kemija, Geolog, Glasgow, Helij, Ionizirajoče sevanje, John William Strutt Rayleigh, Kemija, Kemijski element, Kripton, Ksenon, London, Neon, Nobelova nagrada za kemijo, Organska kemija, Periodni sistem elementov, Plin, Profesor, Radij, Radioaktivnost, Radon, Rak (bolezen), Sinteza, Sir (naziv), Snov, Tekočina, Toplota, Torij, Trdnina, 1852, 1916, 2. oktober, 23. julij.
- Škotski kemiki
- Diplomiranci Univerze v Tübingenu
- Nobelovi nagrajenci za kemijo
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Odkritelji kemičnih elementov
- Predavatelji na Univerzi v Bristolu
- Predavatelji na Univerzi v Glasgowu
- Predavatelji na Univerzitetnem kolidžu v Londonu
- Žlahtni plini
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej William Ramsay in Anglija
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej William Ramsay in Argon
Škoti
Dudaši Škoti so prebivalci Škotske.
Poglej William Ramsay in Škoti
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej William Ramsay in Škotska
Bristol
Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.
Poglej William Ramsay in Bristol
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej William Ramsay in Fizikalna kemija
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej William Ramsay in Geolog
Glasgow
Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).
Poglej William Ramsay in Glasgow
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej William Ramsay in Helij
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej William Ramsay in Ionizirajoče sevanje
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej William Ramsay in John William Strutt Rayleigh
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej William Ramsay in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej William Ramsay in Kemijski element
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej William Ramsay in Kripton
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej William Ramsay in Ksenon
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej William Ramsay in London
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej William Ramsay in Neon
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej William Ramsay in Nobelova nagrada za kemijo
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej William Ramsay in Organska kemija
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej William Ramsay in Periodni sistem elementov
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej William Ramsay in Plin
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej William Ramsay in Profesor
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej William Ramsay in Radij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej William Ramsay in Radioaktivnost
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej William Ramsay in Radon
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej William Ramsay in Rak (bolezen)
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej William Ramsay in Sinteza
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Poglej William Ramsay in Sir (naziv)
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej William Ramsay in Snov
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej William Ramsay in Tekočina
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej William Ramsay in Toplota
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej William Ramsay in Torij
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej William Ramsay in Trdnina
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej William Ramsay in 1852
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej William Ramsay in 1916
2. oktober
2.
Poglej William Ramsay in 2. oktober
23. julij
23.
Poglej William Ramsay in 23. julij
Glej tudi
Škotski kemiki
Diplomiranci Univerze v Tübingenu
Nobelovi nagrajenci za kemijo
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Odkritelji kemičnih elementov
Predavatelji na Univerzi v Bristolu
Predavatelji na Univerzi v Glasgowu
Predavatelji na Univerzitetnem kolidžu v Londonu
Žlahtni plini
Prav tako znan kot Sir William Ramsay.