Kazalo
17 odnosi: Elektrokemija, Fizika, Fizikalna kemija, Kemija, Laboratorij, Matematika, München, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za kemijo, Norvežani, Organska spojina, Oslo, Profesor, 11. maj, 17. maj, 1897, 1981.
- Nobelovi nagrajenci za kemijo
- Predavatelji na Univerzi v Oslu
- Člani Kraljeve danske akademije znanosti
- Člani Norveške akademije znanosti in umetnosti
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Odd Hassel in Elektrokemija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Odd Hassel in Fizika
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Odd Hassel in Fizikalna kemija
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Odd Hassel in Kemija
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Poglej Odd Hassel in Laboratorij
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Odd Hassel in Matematika
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Odd Hassel in München
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Odd Hassel in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Odd Hassel in Nobelova nagrada za kemijo
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Poglej Odd Hassel in Norvežani
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Odd Hassel in Organska spojina
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Odd Hassel in Oslo
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Odd Hassel in Profesor
11. maj
11.
Poglej Odd Hassel in 11. maj
17. maj
17.
Poglej Odd Hassel in 17. maj
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Odd Hassel in 1897
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Odd Hassel in 1981