Kazalo
39 odnosi: Albert Einstein, Anorganska kemija, Asistent, Atom, Avstrijci, Avstrijsko cesarstvo, Brownovo gibanje, Docent, Dunaj, Enciklopedija Britannica, Göttingen, Hipoteza, Humboldtova univerza v Berlinu, Jean Baptiste Perrin, Kapljevina, Kemija, Koloid, Kraljeva švedska akademija znanosti, Ločljivost mikroskopa, Luna, Madžari, Marian Smoluchowski, Mikroskop, Nanometer, Nemčija, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za kemijo, Organska kemija, Prva svetovna vojna, Springer Nature, Suspenzija, Tyndallov pojav, Univerza v Göttingenu, Valovna dolžina, Zlato, 1. april, 1865, 1929, 23. september.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Albert Einstein
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Anorganska kemija
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Asistent
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Atom
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Avstrijci
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Avstrijsko cesarstvo
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Brownovo gibanje
Docent
Docènt oz.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Docent
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Dunaj
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Enciklopedija Britannica
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Göttingen
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Hipoteza
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Humboldtova univerza v Berlinu
Jean Baptiste Perrin
Jean Baptiste Perrin, francoski fizik, * 30. september 1870, Lille, Francija, † 17. april 1942, New York, New York, ZDA.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Jean Baptiste Perrin
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Kapljevina
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Kemija
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Koloid
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Kraljeva švedska akademija znanosti
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Ločljivost mikroskopa
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Luna
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Madžari
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Marian Smoluchowski
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Mikroskop
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Nanometer
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Nemčija
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Nobelova nagrada za kemijo
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Organska kemija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Prva svetovna vojna
Springer Nature
Springer Nature je mednarodno založniško podjetje s sedežem v Berlinu, ki je nastalo leta 2015 z združitvijo podjetij Springer Science+Business Media in več podružnic holdinga Holtzbrinck Publishing Group: Nature Publishing Group, Palgrave Macmillan in Macmillan Education.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Springer Nature
Suspenzija
Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Suspenzija
Tyndallov pojav
vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Tyndallov pojav
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Univerza v Göttingenu
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Valovna dolžina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in Zlato
1. april
1.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in 1. april
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in 1865
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in 1929
23. september
23.
Poglej Richard Adolf Zsigmondy in 23. september
Prav tako znan kot Richard Zsigmondy.