Kazalo
27 odnosi: Atom, Beljakovina, Claude Louis Berthollet, Francozi, Izotop, John Dalton, Kemija, Kemijski element, Kisik, Kositer, Kovina, Ocean, Ogljikov hidrat, Ozračje, Polimer, Ribonukleinska kislina, Spojina, Stehiometrija, Svinec, Vesolje, Voda, Vodik, 1798, 18. stoletje, 1803, 1804, 1806.
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Atom
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Beljakovina
Claude Louis Berthollet
Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Claude Louis Berthollet
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Francozi
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Izotop
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in John Dalton
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Kisik
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Kositer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Kovina
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Ocean
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Ogljikov hidrat
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Ozračje
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Polimer
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Ribonukleinska kislina
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Spojina
Stehiometrija
Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Stehiometrija
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Svinec
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in Vodik
1798
1798 (MDCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in 1798
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in 18. stoletje
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in 1803
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in 1804
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zakon o stalnih razmerjih in 1806