OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 846 odnosi: Aaron Klug, Abasidski kalifat, Absorpcija, Acetatna vlakna, Acetilen, Acta Chimica Slovenica, Adolf Butenandt, Agrogeologija, Agrokemija, Agropedologija, Akademija znanosti Češke republike, Akumulator, Al-Biruni, Al-Majriti, Albert Hofmann, Albert Veliki, Albin Belar, Albin Mozetič, Albrecht Kossel, Aleksander Borodin, Aleksander Mihajlovič Butlerov, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Aleksandra Kornhauser Frazer, Alenka Gabrič, Alessandro Volta, Alexander Crum Brown, Alexander William Williamson, Alfa, Alfa Andromede, Alfred Nobel, Alfred Stock, Alfred Werner, Alhacen, Alice Ball, Alkan, Alkimija, Alkotest, Alotropija, Alpaka, Amedeo Avogadro, Aminokislina, Ana Štěrba-Böhm, Ana Kansky, Analizna kemija, Andrej Šali, Andrej Šmalc, Andrej Petrič, Andreja Jerina, Andrew Grove, Anica Černej, ... Razširi indeks (796 več) » « Shrink indeks

Aaron Klug

Sir Aaron Klug, OM, PRS, britanski kemik in biofizik, * 11. avgust 1926, Želva, Litva, † 20. november 2018, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.

Poglej Kemija in Aaron Klug

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Kemija in Abasidski kalifat

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Poglej Kemija in Absorpcija

Acetatna vlakna

Acetatna vlakna so sintetična vlakna iz acetilceluloze oziroma preja iz njih.

Poglej Kemija in Acetatna vlakna

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Poglej Kemija in Acetilen

Acta Chimica Slovenica

Acta Chimica Slovenica (ACSi) je znanstvena revija, ki jo izdaja Slovensko kemijsko društvo od leta 1951.

Poglej Kemija in Acta Chimica Slovenica

Adolf Butenandt

Adolf Friedrich Johann Butenandt, nemški biokemik, nobelovec, * 24. marec 1903, Lehe, Nemčija, † 18. januar 1995, München.

Poglej Kemija in Adolf Butenandt

Agrogeologija

Agrogeologija je veja uporabne geologije, ki se ukvarja z raziskovanjem površinskega dela zemeljske skorje, ki je uporaben za kmetijstvo.

Poglej Kemija in Agrogeologija

Agrokemija

Ágrokemíja (kratica AK) ali kmetíjska kemíja je interdisciplinarna veda, ki povezuje agronomijo in kemijo.

Poglej Kemija in Agrokemija

Agropedologija

Agropedologija je pedološka veda, ki raziskuje fizične, kemične in biološke lastnosti prsti.

Poglej Kemija in Agropedologija

Akademija znanosti Češke republike

Starem mestu Akademija znanosti Češke republike (okrajšano AV ČR) je narodna akademija s sedežem v Pragi in poleg univerz vodilna javna znanstvenoraziskovalna ustanova na Češkem.

Poglej Kemija in Akademija znanosti Češke republike

Akumulator

Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.

Poglej Kemija in Akumulator

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Kemija in Al-Biruni

Al-Majriti

Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.

Poglej Kemija in Al-Majriti

Albert Hofmann

Albert Hofmann, švicarski kemik in izumitelj psihoaktivne substance LSD, * 11. januar 1906, Baden, Aargau, Švica, † 29. april 2008, Burg im Leimental, Švica.

Poglej Kemija in Albert Hofmann

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej Kemija in Albert Veliki

Albin Belar

Obeležje prvi potresni opazovalnici pri vhodu v Vegovo šolo v Ljubljani s fotografijo Albina Belarja Albin Belar, slovenski seizmolog, naravoslovec, naravovarstvenik, izumitelj žepnih radijskih sprejemnikov in začetnik radijskih oddaj na Slovenskem, * 21. februar 1864, Ljubljana, † 1.

Poglej Kemija in Albin Belar

Albin Mozetič

Albin Mozetič, slovenski inženir kemije in prosvetni delavec, * 26. avgust 1914, Solkan, † 25. februar 1965, London.

Poglej Kemija in Albin Mozetič

Albrecht Kossel

Albrecht Kossel (polno ime Ludwig Karl Martin Leonhard Albrecht Kossel), nemški biokemik in zdravnik, * 16. september, 1853, Rostock, Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemško cesarstvo, † 5. julij, 1927, Heidelberg, Baden-Württemberg, Weimarska republika.

Poglej Kemija in Albrecht Kossel

Aleksander Borodin

Aleksánder Porfírjevič Borodín (ruska izgovorjava kot: Baradín, v slovenščini pogosto Bórodin ali Boródin), ruski skladatelj, kemik in zdravnik, * 31. oktober/12.

Poglej Kemija in Aleksander Borodin

Aleksander Mihajlovič Butlerov

Aleksander Mihajlovič Butlerov, ruski kemik, * 15. september (3. september, ruski koledar) 1828, Čistopolj, Kazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. avgust (5. avgust) 1886, Butlerovka, Kazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Kemija in Aleksander Mihajlovič Butlerov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Kemija in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksandra Kornhauser Frazer

Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.

Poglej Kemija in Aleksandra Kornhauser Frazer

Alenka Gabrič

Alenka Gabrič, slovenska kemičarka, profesorica in avtorica, * 24. april 1961, Kočevje, † 2008, Kočevje.

Poglej Kemija in Alenka Gabrič

Alessandro Volta

Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.

Poglej Kemija in Alessandro Volta

Alexander Crum Brown

Belgrave Crescent, Edinburg Alexander Crum Brown, 1900 Alexander Crum Brown, angleški kemik in matematik škotskega rodu, * 26. marec 1838, Edinburg, Anglija, † 28. oktober 1922, Edinburg, Anglija.

Poglej Kemija in Alexander Crum Brown

Alexander William Williamson

Alexander William Williamson, angleški kemik, * 1. maj 1824, London, Velika Britanija, † 6. maj 1904, Surrey, Velika Britanija.

Poglej Kemija in Alexander William Williamson

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Poglej Kemija in Alfa

Alfa Andromede

Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede.

Poglej Kemija in Alfa Andromede

Alfred Nobel

Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.

Poglej Kemija in Alfred Nobel

Alfred Stock

Alfred Stock, nemški anorganski kemik, * 16. julij 1876, Danzig, Nemško cesarstvo (zdaj Gdansk, Poljska), † 12. avgust 1946, Aken, Nemčija.

Poglej Kemija in Alfred Stock

Alfred Werner

Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.

Poglej Kemija in Alfred Werner

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Kemija in Alhacen

Alice Ball

Alice Augusta Ball, ameriška kemičarka, * 24. julij 1892, Seattle, † 31. december 1916, Seattle Odkrila je zdravilo za Hansenovo bolezen (gobavost), ki se je uporabljalo do leta 1940, ko ga je zamenjalo zdravljenje s sulfonamidi.

Poglej Kemija in Alice Ball

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Kemija in Alkan

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Kemija in Alkimija

Alkotest

Alkotest Alkotest je priprava, ki oceni prisotnosti oz.

Poglej Kemija in Alkotest

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Kemija in Alotropija

Alpaka

Alpaka je zlitina bakra, niklja in cinka, ki je srebrno-bele barve in odporna proti kemijskemu učinkovanju.

Poglej Kemija in Alpaka

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Poglej Kemija in Amedeo Avogadro

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Kemija in Aminokislina

Ana Štěrba-Böhm

Ana Štěrba-Böhm (roj. Jenko), slovenska kemičarka, * 9. junij 1885, Ljubljana, † 22. julij 1936, Praga.

Poglej Kemija in Ana Štěrba-Böhm

Ana Kansky

Ana Mayer-Kansky, slovenska kemičarka, * 20. junij 1895, Lože, Vipava, † 3. november 1962, Podgrad, Ljubljana.

Poglej Kemija in Ana Kansky

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Poglej Kemija in Analizna kemija

Andrej Šali

Andrej Šali, slovenski računski in strukturni biolog ter akademik, * 16. april 1964, Kranj.

Poglej Kemija in Andrej Šali

Andrej Šmalc

Andrej Šmalc, slovenski kemik, * 4. julij 1935, Ljubljana.

Poglej Kemija in Andrej Šmalc

Andrej Petrič

Andrej Petrič, slovenski kemik, * 1. januar 1952, Ljubljana.

Poglej Kemija in Andrej Petrič

Andreja Jerina

Andreja Jerina, slovenska kemičarka, ekonomistka/menedžerka, političarka * 29. marec 1961, Ljubljana.

Poglej Kemija in Andreja Jerina

Andrew Grove

Andrew Stephen Grove (rojen kot Gróf András István), ameriški inženir, kemik in poslovnež madžarskega rodu, * 2. september 1936, Budimpešta, † 21. marec 2016.

Poglej Kemija in Andrew Grove

Anica Černej

Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica, * 3. april 1900, Čadram, † 3. maj 1944, Neubrandenburg.

Poglej Kemija in Anica Černej

Anomalija

Anomalíja (grško anómalos.

Poglej Kemija in Anomalija

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Kemija in Anorganska kemija

António Gedeão

António Gedeão (rojen kot Rómulo Vasco da Gama de Carvalho), GCSE, GOIP, portugalski pesnik, pisatelj, kemik, pedagog in dramatik, * 24. november 1906, Lizbona, Portugalska, † 19. februar 1997, Lizbona.

Poglej Kemija in António Gedeão

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Poglej Kemija in Antoine Lavoisier

Anton Meden

Anton Meden, slovenski kemik, * 4. september 1963, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Kemija in Anton Meden

Anton Stušek

Anton Stušek, slovenski strojni inženir, 14. januar 1932, Trbovlje - december 2023.

Poglej Kemija in Anton Stušek

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Kemija in Arabci

Arend Joan Rutgers

Arend Joan Rutgers, nizozemsko-belgijski kemik, * 20. oktober 1903, Almelo, † 2. september 1998, Almen.

Poglej Kemija in Arend Joan Rutgers

Arthur John Birch

Arthur John Birch, avstralski kemik, * 3. avgust 1915, Sydney, Novi Južni Wales, Avstralija, † 8. december 1995, Canberra, Avstralija.

Poglej Kemija in Arthur John Birch

Arthur Michael Jaffe

Arthur Michael Jaffe, ameriški fizik, * 22. december 1937.

Poglej Kemija in Arthur Michael Jaffe

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Poglej Kemija in Astrokemija

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Kemija in Astronomija

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Kemija in Atom

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Poglej Kemija in Atomska, molekulska in optična fizika

August Wilhelm von Hofmann

August Wilhelm von Hofmann, nemški kemik, * 8. april 1818, Gießen, Nemška zveza, † 5. maj 1892, Berlin, Nemško cesarstvo.

Poglej Kemija in August Wilhelm von Hofmann

Auguste Laurent

Auguste Laurent je bil francoski kemik, ki je odkril antracen, galaktiol, ftalno kislino in fenol, * 14. november 1807, La Folie pri Langresu, Francija, 15. april 1853, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Auguste Laurent

Avguštin Ternovšek

Avguštin Ternovšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in gospodarski strokovnjak, * 30. januar 1654, Zagorje ob Savi, † 18. november 1699, Fala.

Poglej Kemija in Avguštin Ternovšek

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Kemija in Avicenna

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Poglej Kemija in Avogadrova konstanta

Avtomatizacija

Avtomatizirana ali samodejna tehnologija je oblika tehnologije, ki zmanjšujeje človeški poseg v procese, saj njegovo nalogo prevzamejo stroji.

Poglej Kemija in Avtomatizacija

Škotsko razsvetljenstvo

Škotsko razsvetljenstvo je bilo obdobje 18.

Poglej Kemija in Škotsko razsvetljenstvo

Številka CAS

Številka CAS, registrska številka CAS, CAS RN ali CAS #, je enoznačen številčni identifikator kemijskih elementov, spojin, polimerov, bioloških sekvenc, zmesi in zlitin.

Poglej Kemija in Številka CAS

Študij kemije v Ljubljani

Študij kemije v Ljubljani se je začel v 17.

Poglej Kemija in Študij kemije v Ljubljani

Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich

Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, kratica ETH Zürich) je univerza s sedežem v Zürichu, Švica.

Poglej Kemija in Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich

Željko Knez

Željko Knez, slovenski inženir kemije in univerzitetni profesor, * 26. avgust 1954, Maribor.

Poglej Kemija in Željko Knez

Žiga Graf

Žiga Graf, slovenski farmacevt, kemik in botanik, * 28. julij 1801, Ljubljana, † 3. september 1838, Ljubljana.

Poglej Kemija in Žiga Graf

Živčni strup

Živčne strupe so nemški znanstveniki odkrili pri poskusih razvoja bolj učinkovitih pesticidov.

Poglej Kemija in Živčni strup

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Kemija in Čistilna naprava

Bakrov(II) sulfat

Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.

Poglej Kemija in Bakrov(II) sulfat

Baltazar Baebler

Baltazar Baebler, slovenski kemik.

Poglej Kemija in Baltazar Baebler

Baltazar Knapič

Baltazar Knapič, slovenski kemik, * (?) 1848, (?), † 14. april 1914, Gradec.

Poglej Kemija in Baltazar Knapič

Balthasar Hacquet

Balthasar Hacquet (aké), francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, * ok.

Poglej Kemija in Balthasar Hacquet

Barvanje po Giemsi

Tripanosomi, obarvani po Giemsi. Barvanje po Giemsi je barvanje mikroskopskih preparatov z barvilom, ki vsebuje sol metilenskega modrila in eozina ter razne azurje (raztopljene v glicerinu in metanolu) in omogoča diferenciacijo krvnih telesc in prikaz krvnih zajedavcev.

Poglej Kemija in Barvanje po Giemsi

Bayer

Bayer je nemško kemično in farmacevtsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1863.

Poglej Kemija in Bayer

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Poglej Kemija in Baza (kemija)

Benjamin Wilson (slikar)

Benjamin Wilson, angleški slikar, grafik in prirodoslovec, * 21. junij 1721, Leeds, Združeno kraljestvo, † 6. junij 1788, London.

Poglej Kemija in Benjamin Wilson (slikar)

Bhopalska nesreča

Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu.

Poglej Kemija in Bhopalska nesreča

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Poglej Kemija in Biofizika

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Kemija in Biokemija

Bionika

Biónika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme.

Poglej Kemija in Bionika

Biosfera (objekt)

Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.

Poglej Kemija in Biosfera (objekt)

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.

Poglej Kemija in Biotehnologija

Boštjan Genorio

Boštjan Genorio, slovenski kemik, * 26.

Poglej Kemija in Boštjan Genorio

Božidar Ogorevc

Božidar (Božo) Ogorevc, slovenski kemik in glasbenik, * 1947, Ljubljana.

Poglej Kemija in Božidar Ogorevc

Bogdan Ditrich

Bogdan Ditrich, slovenski kemik, * 29. november 1910, Postojna, † 27. marec 1984, Ljubljana.

Poglej Kemija in Bogdan Ditrich

Bogomir Koželj

Bogomir Koželj, slovenski biokemik, * 25. september 1924, Kamnik - † 14. november 2001, Ljubljana Kot študent je bil asistent pri profesorju Maksu Samcu, nato univerzitetni predavatelj, raziskovalec v kemiji škroba, pionir na področju kemije antibiotikov, načrtovalec razvoja energetike, industrije in ekoloških postopkov.

Poglej Kemija in Bogomir Koželj

Bojan Zaletel

Bojan Zaletel, slovenski inženir kemije, * 24. junij 1920, Postojna, † 30. julij 1981, Kranjska Gora.

Poglej Kemija in Bojan Zaletel

Bojni strup

Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.

Poglej Kemija in Bojni strup

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Kemija in Boltzmannova porazdelitev

Boris Žemva

Boris Žemva, slovenski inženir kemijske tehnologije, * 8. junij 1940, Ljubljana, † november 2023.

Poglej Kemija in Boris Žemva

Boris Drujan

Boris Drujan, poljski kemik, predavatelj in akademik, * 27. junij 1928, Suwałki, † 24. december 1991.

Poglej Kemija in Boris Drujan

Boris Frlec

Boris Frlec, slovenski kemik in politik, * 10. februar 1936, Ljubljana.

Poglej Kemija in Boris Frlec

Boris Kidrič

Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd, Jugoslavija.

Poglej Kemija in Boris Kidrič

Boris Krajnc

Boris Krajnc, slovenski inženir kemije in pedagog, * 25. december 1913, Kantrida, Reka, † 12. maj 1948, Ljubljana? ali 1950.

Poglej Kemija in Boris Krajnc

Boris Orel (fizik)

Boris Orel, slovenski fizik in kemik * 14. april 1943, Celje.

Poglej Kemija in Boris Orel (fizik)

Braggov pogoj

Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.

Poglej Kemija in Braggov pogoj

Branko Brčić

Branko Brčić, slovensko-hrvaški kemik in univerzitetni profesor, * 24. september 1902 Zadar, † 4. maj 1979, Ljubljana.

Poglej Kemija in Branko Brčić

Branko Stanovnik

Branko Stanovnik, slovenski kemik in akademik, * 11. avgust 1938, Brezovica.

Poglej Kemija in Branko Stanovnik

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Kemija in Brezrazsežna količina

Bruniranje

Brunirana jeklena palica Bruníranje je način protikorozijske mehanske zaščite kovin, ki temelji na kemijski spremembi površine kovine z različnimi snovmi.

Poglej Kemija in Bruniranje

C

C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.

Poglej Kemija in C

Cadetova tekočina

Cadetova kadeča se tekočina je bila zmes prvih sintetičnih organokovinskih spojin.

Poglej Kemija in Cadetova tekočina

Carl Auer von Welsbach

Carl Auer, Freiherr von Welsbach, avstrijski kemik, izumitelj in podjetnik, * 1. september 1858, Dunaj, † 4. avgust 1929, Molnek.

Poglej Kemija in Carl Auer von Welsbach

Carl Bosch

Carl Bosch, nemški kemik, * 27. avgust 1874, Nemčija, † 26. april 1940, Nemčija.

Poglej Kemija in Carl Bosch

Carl Josef Bayer

Carl Josef Bayer (tudi Karl Bayer), avstrijski kemik, * 4. marec 1847, Avstrijska Šlezija, Avstro-Ogrska, † 22. oktober 1904, Rietzdorf, Spodnja Štajerska, Avstro-Ogrska (sedaj Rečica ob Paki, Slovenija).

Poglej Kemija in Carl Josef Bayer

Carl Wilhelm Scheele

Carl Wilhelm Scheele, švedsko-nemški kemik in farmacevt, * 9. december 1742, Stralsund, Švedska Pomeranija (zdaj Nemčija), † 21. maj 1786, Köping, Švedska.

Poglej Kemija in Carl Wilhelm Scheele

Cerkveni učitelji

Cerkveni učitelji so v katoliški Cerkvi tisti teologi, ki so Cerkvi prispevali mnogo koristnega in jim je papež ali ekumenski koncil priznal izjemno učiteljstvo ter veliko svetništvo.

Poglej Kemija in Cerkveni učitelji

Charles Adolphe Wurtz

Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.

Poglej Kemija in Charles Adolphe Wurtz

Charles Friedel

Charles Friedel, francoski kemik in mineralog, * 12. marec 1832, Strasbourg, Francija, † 20. april 1899, Montauban, Francija.

Poglej Kemija in Charles Friedel

Charles Hatchett

Charles Hatchett, angleški kemik, * 2. januar 1765, † 10. marec 1847, London.

Poglej Kemija in Charles Hatchett

Charles Samuel Myers

Charles Samuel Myers, angleški psiholog, * 13. marec 1873, London, † 12. oktober 1946, Winsford, Somerset.

Poglej Kemija in Charles Samuel Myers

Charles Sanders Peirce

Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.

Poglej Kemija in Charles Sanders Peirce

Charles Soret

Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.

Poglej Kemija in Charles Soret

Chemtrails

Teorija zarote chemtrails (običajno prevajano kemične sledi) je teza, da so nekatere sledi, ki jih za seboj puščajo letala, v resnici kemično orožje ali biološki agens, namerno razpršen v ozračje (s pomočjo škropljenja ali pa mešanja z letalskim gorivom), in to z namenom, ki ni znan široki javnosti in ki ga poznajo in upravljajo le nekateri vladni uslužbenci, zlasti zahodnih držav.

Poglej Kemija in Chemtrails

Christian de Duve

Christian René, viscount de Duve, belgijski citolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 2. oktober 1917, Thames Ditton, Surrey, Anglija, † 4. maj 2013, Nethen, Belgija.

Poglej Kemija in Christian de Duve

Christian Møller

Christian Møller, danski kemik in fizik, * 22. december 1904, Hunslev, otok Als, Danska, † 14. januar 1980, Ordrup, Danska.

Poglej Kemija in Christian Møller

Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot

Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot (tudi Christophorus Henricus Diedericus Buys Ballot), nizozemski kemik in meteorolog, * 10. oktober 1817, Kloetinge, Nizozemska, † 3. februar 1890, Utrecht.

Poglej Kemija in Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot

Cianokol

Cianokol je enokomponentno brezbarvno lepilo na osnovi etil-2-cianoakrilata, ki ne vsebuje topil in se strjuje pri sobni temperaturi.

Poglej Kemija in Cianokol

Cinkov sulfid

Cinkov sulfid, kemijska oznaka ZnS, je rumenkasto bel prah.

Poglej Kemija in Cinkov sulfid

Clara Immerwahr

Clara Immerwahr, nemška kemičarka, * 21. junij 1870, Polkendorf (danes Wojczyce), Šlezija, Prusija (danes Poljska), † 2. maj 1915, Berlin-Dahlem, Nemško cesarstvo.

Poglej Kemija in Clara Immerwahr

Clara Immerwahr (film)

Clara Immerwahr je koprodukcijski televizijski film iz leta 2014, posnet po življenju kemikinje in pacifistke Clare Immerwahr.

Poglej Kemija in Clara Immerwahr (film)

Claude Bernard

Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.

Poglej Kemija in Claude Bernard

Claude Louis Berthollet

Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.

Poglej Kemija in Claude Louis Berthollet

Clemens Winkler

Clemens Alexander Winkler, nemški kemik, * 26. december 1838, Freiberg, Nemčija, † 8. oktober 1904, Dresden, Nemčija.

Poglej Kemija in Clemens Winkler

Cveto Germovšek

Cveto Germovšek slovenski geolog in kemik, * 13. oktober 1923, Murska Sobota, † 8. julij 1955, izvir Dobličice, Bela krajina.

Poglej Kemija in Cveto Germovšek

D

D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.

Poglej Kemija in D

Danica Tovornik

Danica (Daniela) Tovornik, slovenska biologinja in kemičarka, medicinska entomologinja, 2. julij 1927, Sarajevo, † april 2012, Ljubljana.

Poglej Kemija in Danica Tovornik

Daniel Carleton Gajdusek

Daniel Carleton Gajdusek, ameriški zdravnik in infektolog, nobelovec, * 9. september 1923, Yonkers, New York, Združene države Amerike, † 12. december 2008, Tromsø, Norveška.

Poglej Kemija in Daniel Carleton Gajdusek

Danimir Kerin

Danimir Kerin, slovenski kemik in univerzitetni profesor, * 12. julij 1922, Sevnica, † 2007.

Poglej Kemija in Danimir Kerin

Darja Lisjak

Darja Lisjak, slovenska kemičarka, * 1969.

Poglej Kemija in Darja Lisjak

David Anthony King

Sir David Anthony King, britanski kemik, * 12. avgust 1939.

Poglej Kemija in David Anthony King

David P. Craig

David P. Craig, avstralski kemik, pedagog in akademik, * 23. december 1919, Sydney, Avstralija, † 1. julij 2015, Canberra, Avstralija.

Poglej Kemija in David P. Craig

Debye

Debye se lahko nanaša na.

Poglej Kemija in Debye

Demeter Kimovec

Demeter Kimovec, slovenski inženir kemije in tekstilni strokovnjak, * 26. avgust 1909, Trst, † 30. september 1994, Jesenice.

Poglej Kemija in Demeter Kimovec

Derek Harold Richard Barton

Sir Derek Harold Richard Barton, FRS, angleški kemik in fizik, * 8. september 1918, Gravesend, grofija Kent, Anglija, † 16. marec 1998, College Station, Teksas, ZDA.

Poglej Kemija in Derek Harold Richard Barton

Destilirana voda

Aqua Distillata (Real Farmacia Madrid). Destilirana voda (latinsko aqua destillata) tudi prekapana voda je voda brez ionov, elementov v sledovih in nečistot, ki so prisotne v vodovodni vodi.

Poglej Kemija in Destilirana voda

Dišavno olje

Dišávna ólja, tudi etêrična ólja so kapljevine oljnega videza in otipa z izrazitim vonjem.

Poglej Kemija in Dišavno olje

Diboran

Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.

Poglej Kemija in Diboran

Diedrska grupa

snežinke je Dih6, diedrska simetrija enaka kot pri pravilnem šestkotniku. Diédrska grúpa je v matematiki grupa simetrij pravilnega mnogokotnika, ki vsebuje rotacijske in zrcalne simetrije.

Poglej Kemija in Diedrska grupa

Dietrich Schmidt

Dietrich Schmidt, nemški častnik in letalski as druge svetovne vojne, * 17. junij 1919, Karlsruhe, † 6. marec 2002, Hofheim.

Poglej Kemija in Dietrich Schmidt

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Kemija in Diferencialna enačba

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Poglej Kemija in Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Kemija in Dinozavri

Dionis Emerik Sunko

Dionis Emerik Sunko, hrvaški kemik, pedagog in akademik, * 26. september 1922, Zagreb, † 16. julij 2010, Zagreb.

Poglej Kemija in Dionis Emerik Sunko

Disproporcionacija

Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.

Poglej Kemija in Disproporcionacija

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Poglej Kemija in Disprozij

Disulfidna vez

V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin.

Poglej Kemija in Disulfidna vez

Domžale

Domžale so mesto s 13.115 prebivalci in središče občine Domžale, ki je po številu prebivalcev (37.000) sedma največja slovenska občina.

Poglej Kemija in Domžale

Donnanovo ravnovesje

Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.

Poglej Kemija in Donnanovo ravnovesje

Dorothy Crowfoot Hodgkin

Dorothy Mary Hodgkin, rojena Crowfoot, OM, FRS, angleška kemičarka, nobelovka, * 12. maj 1910, Kairo, Egipt, † 29. julij 1994, Shipston-on-Stour, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Kemija in Dorothy Crowfoot Hodgkin

Drago Kolar

Drago Kolar, slovenski inženir kemije in profesor na FNT, * 25. september 1932, Ljubljana, † 14. februar 2000, Ljubljana.

Poglej Kemija in Drago Kolar

Drago Leskovšek (kemik)

Drago Leskovšek, slovenski inženir kemije, * 18. februar 1919, Brno, † 2010.

Poglej Kemija in Drago Leskovšek (kemik)

Dragomir Legiša

Dragomir Legiša, italijanski novinar, politik in publicist slovenskega rodu, * 17. december 1925, Devin, Kraljevina Italija, † 13. februar 2014, Katinara (Trst), Italija.

Poglej Kemija in Dragomir Legiša

Dragulj

Različni dragulji Dragulj je mineral, kamen (kot lapis lazuli) ali okamnela snov, ki jo lahko razrežemo ali odlomimo in obrusimo, nakar jo lahko uporabimo za zbiranje ali za izdelavo nakita.

Poglej Kemija in Dragulj

Dragutin Fleš

Dragutin Fleš, hrvaški kemik, pedagog in akademik, * 1. avgust 1921, Vukovar, † 2005.

Poglej Kemija in Dragutin Fleš

Drevo

Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.

Poglej Kemija in Drevo

Dušan

Dušan je moško osebno ime.

Poglej Kemija in Dušan

Dušan Bravničar

Dušan Bravničar - Veljko, slovenski komunist, partizan, častnik in prvoborec, * 19. april 1919, Hrastnik, † 20./21.

Poglej Kemija in Dušan Bravničar

Dušan C. Prevoršek

Dušan C. Prevoršek, slovenski kemik, predavatelj in akademik, * 14. februar 1922, † 25. februar 2004, Oregon.

Poglej Kemija in Dušan C. Prevoršek

Dušan Hadži

Dušan Hadži, slovenski kemik, pedagog in akademik, * 26. avgust 1921, Ljubljana, † 24. september 2019.

Poglej Kemija in Dušan Hadži

Dušan Stucin

Dušan Stucin, slovenski biokemik, kemik in pedagog, * 13. avgust 1915, Dunaj, † 15. april 1976, Ljubljana.

Poglej Kemija in Dušan Stucin

Dušan Turk

Dušan Turk, slovenski kemik in strukturni biolog, * 24. oktober 1959, Ljubljana.

Poglej Kemija in Dušan Turk

Dušanka Janežič

Dušanka Janežič, slovenska matematičarka in fizikalna kemičarka * 21. maj 1952, Ljubljana.

Poglej Kemija in Dušanka Janežič

Duševno zdravje

Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Poglej Kemija in Duševno zdravje

Edmond H. Fischer

Edmond Henri Fischer, švicarsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. april 1920, Šanghaj, Republika Kitajska, † 27. avgust 2021, Seattle, Washington, Združene države Amerike S sodelavcem Edwinom G. Krebsom je odkril, kako reverzibilna fosforilacija deluje kot stikalo za aktiviranje encimov ter s tem regulira biokemijske procese v celici.

Poglej Kemija in Edmond H. Fischer

Edmund Mach

Edmund Mach, avstrijski kemik, agronom in enolog, * 16. junij 1846, Bergamo, Kraljevina Lombardija in Benečija (danes Italija), † 24. maj 1901, Dunaj, Avstrija.

Poglej Kemija in Edmund Mach

Eduard Buchner

Eduard Buchner, nemški kemik in botanik, * 20. maj 1860, München, Nemčija, † 13. avgust 1917, Focșani, Romunija.

Poglej Kemija in Eduard Buchner

Edward Charles Howard

Edward Charles Howard, britanski kemik, * 28. maj 1774, † 28. september 1816.

Poglej Kemija in Edward Charles Howard

Edward Frankland

Sir Edward Frankland, FRS, angleški kemik, * 18. januar 1825, † 9. avgust 1899.

Poglej Kemija in Edward Frankland

Edward L. Tatum

Edward Lawrie Tatum, ameriški biokemik, genetik in akademik, nobelovec, * 14. december 1909, Boulder, Kolorado, Združene države Amerike, † 5. november 1975, New York.

Poglej Kemija in Edward L. Tatum

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Poglej Kemija in Edward Williams Morley

Edwin G. Krebs

Edwin Gerhard Krebs, ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. junij 1918, Lansing, Iowa, Združene države Amerike, † 21. december 2009, Seattle.

Poglej Kemija in Edwin G. Krebs

Ejnar Hertzsprung

Ejnar Hertzsprung, danski astronom in kemik, * 8. oktober 1873, København, Danska, † 21. oktober 1967, Roskilde, Danska.

Poglej Kemija in Ejnar Hertzsprung

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Kemija in Ekologija

Elektrarna

odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.

Poglej Kemija in Elektrarna

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Kemija in Električna prevodnost

Elektroda

Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.

Poglej Kemija in Elektroda

Elektrofil

V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.

Poglej Kemija in Elektrofil

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Kemija in Elektrokemija

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Poglej Kemija in Elektronska vrzel

Elias James Corey

Elias James Corey, ameriški kemik, * 12. julij 1928, Methuen, Massachusetts, ZDA.

Poglej Kemija in Elias James Corey

Emanuel Swedenborg

Emanuel Swedenborg, rojen Emanuel Swedberg, švedski protestantski teolog, znanstvenik, filozof, mistik, * 29. januar 1688, Stokholm, Švedska, † 29. marec 1772, London, Anglija.

Poglej Kemija in Emanuel Swedenborg

Emil Erlenmeyer

Richard August Carl Emil Erlenmeyer ali tudi samo Emil Erlenmeyer, nemški kemik, * 28. junij 1825, Wehen, vojvodina Nassau (zdaj Taunusstein, Nemčija), † 22. januar 1909, Aschaffenburg.

Poglej Kemija in Emil Erlenmeyer

Emmanuelle Charpentier

Emmanuelle Marie Charpentier, francoska mikrobiologinja, genetičarka in biokemičarka, nobelovka, * 11. december 1968, Juvisy-sur-Orge, Francija.

Poglej Kemija in Emmanuelle Charpentier

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Kemija in Enačba

Enantiomer

mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.

Poglej Kemija in Enantiomer

Energija fotona

Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.

Poglej Kemija in Energija fotona

Engelbert Hribernik

Engelbert (Berti) Hribernik, slovenski kemik, * 3. september 1901, Ljubljana, † 5. oktober 1975, Ljubljana.

Poglej Kemija in Engelbert Hribernik

Enologija

Enologija je veda o predelovanju grozdja in negi vin.

Poglej Kemija in Enologija

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Kemija in Enota atomske mase

Ep (extended play)

Ep je debitantski prvenec formata EP skupine Pyroxene, izdan 21. aprila 2017 pri založbi Inverse Records.

Poglej Kemija in Ep (extended play)

Eponim

Eponimi (grško eponymon.

Poglej Kemija in Eponim

Erika Glanz

Erika Glanz, učiteljica slovenščine na madžarskem, * 24. avgust 1942, Dolnji Senik.

Poglej Kemija in Erika Glanz

Erlenmajerica

Majhna erlenmajerica Erlenmajerica je široka bučka z ravnim dnom, stožčastim trupom in valjastim vratom.

Poglej Kemija in Erlenmajerica

Ernest Faninger

Ernest Faninger, slovenski geolog, * 7. februar 1923, Maribor, † 2015.

Poglej Kemija in Ernest Faninger

Ernest Kramer

Ernest Kramer (tudi Ernst), slovenski kemik in agronom, * 4. februar 1854, Škofja Loka, † 21. december 1907, Ljubljana.

Poglej Kemija in Ernest Kramer

Ernest Solvay

Ernest Gaston Joseph Solvay, belgijski kemik, industrialec, človekoljub in politik, * 16. april 1838, Rebecq, Belgija, † 26. maj 1922, Ixelles, Belgija.

Poglej Kemija in Ernest Solvay

Eugène Soubeiran

Eugène Soubeiran, francoski farmacevt, * 5. december 1797, Pariz, Francija, † 17. november 1859, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Eugène Soubeiran

Evgen Kansky (zdravnik)

Evgen Kansky slovenski zdravnik in kemik ruskega rodu, * 14. januar 1887 Varšava, † 16. april 1977, Ljubljana.

Poglej Kemija in Evgen Kansky (zdravnik)

Ewine van Dishoeck

Ewine van Dishoeck, nizozemska astronomka in kemičarka, * 13. junij 1955, Leiden, Nizozemska.

Poglej Kemija in Ewine van Dishoeck

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (kratica FKKT), s sedežem v Mariboru, je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru.

Poglej Kemija in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru

Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Poglej Kemija in Faradayeva kletka

Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.

Poglej Kemija in Faradayeva konstanta

Fenotiazin

strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.

Poglej Kemija in Fenotiazin

Feromon

žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.

Poglej Kemija in Feromon

Filmska tehnika

Filmska tehnika je tehnika, ki je omogoča snemanje in predvajanje filmov.

Poglej Kemija in Filmska tehnika

Fiola

Laboratorijski robot dviguje majhno fiolo z vzorcem Fiola je trebušasta ali cevasta steklenica.

Poglej Kemija in Fiola

Fischerjeva nomenklatura

D glukoza Fischerjeva nomenklatura (imenovana po nemškem kemiku Hermannu Emilu Fischerju) se uporablja v kemiji.

Poglej Kemija in Fischerjeva nomenklatura

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Kemija in Fizika

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Poglej Kemija in Fluor

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Poglej Kemija in Formaldehid

Formula

Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.

Poglej Kemija in Formula

Fosforjev pentasulfid

Fosforjev pentasulfid je anorganska spojina, katere molekularna formula je P4S10.

Poglej Kemija in Fosforjev pentasulfid

Fosgen

Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.

Poglej Kemija in Fosgen

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Poglej Kemija in Fotografija

Fotokemični smog

Smog v Torinu- Italija, September 2006 Oblak smoga v Pekingu, Marec 2008 Oblak smoga v Pekingu, Marec 2008 Zrak nad Pekingom dan po dežju (levo) in smog v sončnem dnevu dni prej (desno) Fotokemični smog je kemični pojav, ko ob določeni temperaturi, sončnem vremenu in veliki količini dušikovih oksidov nastaja ozon.

Poglej Kemija in Fotokemični smog

Fotokemija

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.

Poglej Kemija in Fotokemija

Frakcionirana kristalizacija (kemija)

Frakcionirana kristalizacija v kemiji je metoda za ločevanja trdnih snovi, ki temelji na razlikah v njihovih topnostih.

Poglej Kemija in Frakcionirana kristalizacija (kemija)

Fran Erjavec

Fran Erjavec, slovenski naravoslovec, pisatelj in potopisec, * 4. september 1834, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1887, Gorica, Avstro-Ogrska.

Poglej Kemija in Fran Erjavec

Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.

Poglej Kemija in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

François-Marie Raoult

François-Marie Raoult, francoski fizik in kemik, * 10. maj 1830, Fournes-en-Weppes, Nord, † 1. april 1901, Grenoble, Isère.

Poglej Kemija in François-Marie Raoult

Franc Posel

Franc Posel, slovenski kemik, * 24. marec 1964, Maribor.

Poglej Kemija in Franc Posel

Francis Simon

Sir Francis Simon (rojen kot Franz Eugen Simon), nemško-britanski kemik in fizik, * 2. julij 1893, Berlin, Nemčija, † 31. oktober 1956, Oxford, Anglija.

Poglej Kemija in Francis Simon

Francis William Aston

Francis William Aston, angleški kemik in fizik, * 1. september 1877, Harborne, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. november 1945, Cambridge.

Poglej Kemija in Francis William Aston

Franciscus Sylvius

Franciscus Sylvius, nemški zdravnik, kemik, fiziolog, anatom in pedagog, * 15. marec 1614, Hanau, Nemčija, † 19. november 1672, Leiden, Nizozemska.

Poglej Kemija in Franciscus Sylvius

Franjo Kočevar

Franjo Kočevar, slovenski kemik in tekstilni tehnolog, * 2. februar 1903, Postojna, † 20. september 1991, Jesenice.

Poglej Kemija in Franjo Kočevar

Franjo Mahorčič

Franjo Mahorčič, slovenski inženir kemije, metalurški strokovnjak, * 23. november 1911, Sežana, * 13. marec 1975, Ravne na Koroškem.

Poglej Kemija in Franjo Mahorčič

Franz Carl Achard

Franz Carl Achard (tudi François Charles Achard), nemški kemik, fizik in biolog, * 28. april 1753, Berlin, Nemčija, † 20. april 1821, Wohlau-Cunern, Šlezija (danes Wińsko, Poljska).

Poglej Kemija in Franz Carl Achard

Frederick George Donnan

Frederick George Donnan, irski kemik, * 6. september 1870 Colombo, Cejlon (danes Šrilanka), † 16. december 1956, Canterbury, Kent, Anglija.

Poglej Kemija in Frederick George Donnan

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Kemija in Friderik Pregl

Friedlieb Ferdinand Runge

Friedlieb (ali Friedlob, včasih tudi napačno Friedrich) Ferdinand Runge je bil nemški kemik, * 8. februar 1794 (ali 1795), Hamburg-Billwerder, Nemčija, † 25. marec 1867, Oranienburg, Nemčija.

Poglej Kemija in Friedlieb Ferdinand Runge

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Kemija in Friedrich August Kekulé

Friedrich Bergius

Friedrich Karl Rudolf Bergius je bil nemški kemik, * 11. oktober 1884, Breslau (Wrocław), Nemčija, † 30. marec 1949, Buenos Aires, Argentina.

Poglej Kemija in Friedrich Bergius

Friedrich Mohs

Carl Friedrich Christian Mohs, nemškoavstrijski geolog in mineralog, * 29. januar 1773, Gernrode, Nemčija, † 29. september 1839, Agordo, pri Bellunu, Italija.

Poglej Kemija in Friedrich Mohs

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Poglej Kemija in Friedrich Wöhler

Fritz Albert Lipmann

Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec, * 12. junij 1899, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 24. julij 1986, Poughkeepsie, New York, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Fritz Albert Lipmann

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Poglej Kemija in Fritz Haber

Fritz Strassmann

Friedrich Wilhelm Straßmann, nemški kemik, * 22. februar 1902, Boppard, Nemčija, † 22. april 1980, Mainz, Nemčija.

Poglej Kemija in Fritz Strassmann

Fungicid

Fungicidi so kemična sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje gliv.

Poglej Kemija in Fungicid

Gabrijel Berlič

Gabrijel Berlič, slovenski politik, poslanec, biolog, kemik in pedagog, * 7. maj 1946, Ptuj Poklicno pot je začel kot vzgojitelj v domovih za mladostnike z osebnostnimi in vedenjskimi težavami (Radeče, Višnja gora), bil je učitelj na osnovni šoli, sekretar Zveze prijateljev mladine Ptuj, poslanec prvega sklica Državnega zbora, ob koncu delovne dobe pa je delal v društvu Ozara in tako pomagal ljudem s težavami v duševnem zdravju.

Poglej Kemija in Gabrijel Berlič

Gabrijela Novak

Gabrijela Novak, slovenska inženirka kemije in papirniška tehnologinja, * 29. marec 1942, Celje.

Poglej Kemija in Gabrijela Novak

Gasilec

Babnem Polju Gasilec je psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, katerega naloga je gasiti požare in pomagati ob naravnih in drugih nesrečah.

Poglej Kemija in Gasilec

Geber

Geber, arabski kemik, alkimist, astronom, astrolog, inženir, filozof, farmacevt, zdravnik in fizik, * 721, Tus, Perzija, † 815, Kufa, Perzija.

Poglej Kemija in Geber

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Kemija in Geografija

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Kemija in Geografija Slovenije

Geologija potopa

Geologija potopa je prepričanje, da se je vesoljni potop zgodil dobesedno na način, opisan v Svetem pismu.

Poglej Kemija in Geologija potopa

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Poglej Kemija in Geomorfologija

Georg von Békésy

Georg von Békésy (izvirno Békésy György), madžarski biofizik, nobelovec, * 3. junij 1899, Budimpešta, Madžarska, † 13. junij 1972, Honolulu, Havaji, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Georg von Békésy

George Ingle Finch

George Ingle Finch, avstralski kemik in alpinist, * 4. avgust 1888, † 22. november 1970.

Poglej Kemija in George Ingle Finch

George Porter

George Hornidge Porter, baron Porter luddenhamski, PRS, britanski kemik in plemič, * 6. december 1920, Stainforth, † 31. avgust 2002.

Poglej Kemija in George Porter

Gerald Edelman

Gerald Maurice Edelman, ameriški zdravnik imunolog, embriolog, nevroznanstvenik in akademik judovskega rodu, nobelovec, * 1. julij 1929, New York, New York, Združene države Amerike, † 17. maj 2014, La Jolla, Kalifornija.

Poglej Kemija in Gerald Edelman

Germain Henri Hess

Germain Henri Hess, švicarsko-ruski kemik in zdravnik, * 7. avgust 1802, Ženeva, Švica, † 30. november 1850, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Kemija in Germain Henri Hess

Gertrude B. Elion

Gertrude Belle Elion, ameriška biokemičarka, farmakologinja in akademičarka, nobelovka, * 23. januar 1918, New York, Združene države Amerike, † 21. februar 1999, Chapel Hill, Severna Karolina, ZDA.

Poglej Kemija in Gertrude B. Elion

Gilbert Newton Lewis

Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Kemija in Gilbert Newton Lewis

Gimnazija Želimlje

Gimnazija Želimlje Gimnazija Želimlje je zasebna gimnazija v Želimljah, ki so jo kot prvo zasebno šolo v samostojni Sloveniji 23.

Poglej Kemija in Gimnazija Želimlje

Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Bežigrad (pogovorno poimenovana Bežigrajska gimnazija) je gimnazija v Ljubljani.

Poglej Kemija in Gimnazija Bežigrad

Giulio Natta

Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki se je rodil 26. februarja 1903 v Imperii.

Poglej Kemija in Giulio Natta

Glicerol

Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.

Poglej Kemija in Glicerol

Goriška matica

Goriška matica je bila založba v Gorici, ki je delovala od leta 1919 do 1940.

Poglej Kemija in Goriška matica

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Poglej Kemija in Gradbeništvo

Grenville Turner

Grenville Turner, angleški kemik in astronom, * 1. november 1936, Todmorden.

Poglej Kemija in Grenville Turner

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Kemija in Grupa

Guadalupe Ortiz de Landázuri

Guadalupe Ortiz de Landázuri Fernández de Heredia, španska katoliška profesorica kemije, * 12. december 1916, Madrid, Španija, † 16. junij 1975, Pamplona, Španija.

Poglej Kemija in Guadalupe Ortiz de Landázuri

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Poglej Kemija in Gustav Robert Kirchhoff

Gustav Theodor Fechner

Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.

Poglej Kemija in Gustav Theodor Fechner

Haber

Haber je priimek več oseb.

Poglej Kemija in Haber

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Poglej Kemija in Hans Christian Ørsted

Harden

Harden je priimek več oseb.

Poglej Kemija in Harden

Harold Walter Kroto

Sir Harold Walter »Harry« Kroto (rojen Harold Walter Krotoschiner), FRS, angleški kemik, * 7. oktober 1939, Wishbech, Anglija, † 30. april 2016.

Poglej Kemija in Harold Walter Kroto

Heksogen

Heksogen ali RDX je predstavnik »brizantnih« eksplozivov, ki ga je leta 1890 iznašel nemški kemik Hans Henning.

Poglej Kemija in Heksogen

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Kemija in Helij

Henri Braconnot

Henri Braconnot, francoski kemik, botanik in farmacevt, * 29. maj 1780, Commercy, Francija, † 15. januar 1855, Nancy, Francija.

Poglej Kemija in Henri Braconnot

Henri Moissan

Henri Moisan, francoski kemik in farmakolog, * 28. september 1852, Pariz, Francija, † 20. februar 1907, Pariz.

Poglej Kemija in Henri Moissan

Henri Sainte-Claire Deville

Henri Étienne Sainte-Claire Deville je bil francoski kemik, * 11. marec 1818, † 1. julij 1881.

Poglej Kemija in Henri Sainte-Claire Deville

Henri Victor Regnault

Henri Victor Regnault, francoski fizik in kemik, * 21. julij 1810, † 19. januar 1878.

Poglej Kemija in Henri Victor Regnault

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Kemija in Henry Augustus Rowland

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Kemija in Henry Cavendish

Henry Moseley

Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).

Poglej Kemija in Henry Moseley

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Poglej Kemija in Henryjev zakon

Herman Boerhaave

Herman Boerhaave (nizozemski botanik, kemik, krščanski humanist in zdravnik evropskega slovesa, * 31. december 1668, † 23. september 1738. Velja za utemeljitelja kliničnega poučevanja in sodobne učne bolnišnice; nekateri ga imenujejo tudi »oče fiziologije«.. Najbolj poznan je po tem, da je dokazal povezavo simptomov z lezijami (poškodbami) in da je prvi izoliral sečnino iz urina.

Poglej Kemija in Herman Boerhaave

Hermann Emil Fischer

Herman Emil Fischer, nemški kemik, biokemik, univerzitetni profesor, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.

Poglej Kemija in Hermann Emil Fischer

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Poglej Kemija in Hessov zakon

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Poglej Kemija in Hibridizacija orbital

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Poglej Kemija in Hidrofobnost

Hilaire de Chardonnet

Hilaire de Chardonnet, francoski kemik in industrialec, * 1. maj 1839, Besançon, † 12. marec 1924, Pariz.

Poglej Kemija in Hilaire de Chardonnet

Hoff

Hoff je priimek več oseb.

Poglej Kemija in Hoff

Howard Phillips Lovecraft

Howard Phillips Lovecraft (pogosto zapisan kot H. P. Lovecraft), ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike, * 20. avgust 1890, Providence, Rhode Island, ZDA, † 15. marec 1937, Providence.

Poglej Kemija in Howard Phillips Lovecraft

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Kemija in Hrvaška

Hrvoje Iveković

Hrvoje Iveković, hrvaški kemik in akademik, * 9. maj 1901, Zagreb, Hrvaška in Slavonija, Avstro-Ogrska, † 13. december 1991, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Kemija in Hrvoje Iveković

Humoralna medicina

Humoralna medicina je bila vodilna smer starogrške medicine, ki je temeljila na konceptu, da je posameznikovo zdravje odvisno od pravilnega razmerje štirih telesnih sokov: krvi, sluzi (flegme), rumenega žolča in črnega žolča.

Poglej Kemija in Humoralna medicina

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Poglej Kemija in Humphry Davy

Ida Freund

Ida Freund, britanska kemičarka avstrijskega rodu, * 15. april 1863, † 15. maj 1914, Cambridge.

Poglej Kemija in Ida Freund

Igor Štemberger

Igor Štemberger, slovenski kemik, politik in poslovnež, * 5. november 1971.

Poglej Kemija in Igor Štemberger

Igor Belič

Igor Belič, slovenski biokemik, kemik in univerzitetni predavatelj, * 16. januar 1919, Berlin, † 19. november 1997, Ljubljana.

Poglej Kemija in Igor Belič

II. gimnazija Maribor

II. gimnazija Maribor II.

Poglej Kemija in II. gimnazija Maribor

Ilja Iljič Mečnikov

Ilja Iljič Mečnikov (znan tudi kot Elie Metchnikoff), rusko-francoski bakteriolog, * 15. maj (3. maj ruski koledar), 1845, Ivankovka, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 15. julij, 1916, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Ilja Iljič Mečnikov

Inštitut za raziskovanje krasa

Sedež Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) je znanstvena ustanova za celostno (multidisciplinarno) preučevanje krasa.

Poglej Kemija in Inštitut za raziskovanje krasa

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Kemija in Industrijska revolucija

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Kemija in Inertni plin

Institut "Jožef Stefan"

Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.

Poglej Kemija in Institut "Jožef Stefan"

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Poglej Kemija in Interferometrija

Irène Joliot-Curie

Irène Joliot-Curie (francoska kemičarka in fizičarka, * 12. september 1897, Pariz, † 17. marec 1956, Pariz. Irene je bila hči Marie in Pierra Curie in žena Frédérica Joliot-Curie. Leta 1935 je z možem prejela Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje umetne radioaktivnosti.

Poglej Kemija in Irène Joliot-Curie

Irving Langmuir

Irving Langmuir, ameriški fizik in kemik, * 31. januar 1881, Brooklyn, New York, ZDA, † 16. avgust 1957, Woods Hole, Massachusetts, ZDA.

Poglej Kemija in Irving Langmuir

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Kemija in Isaac Asimov

Ivan Bolle

Ivan Bolle, slovenski kemik, agronom in fitopatolog, * 16. januar 1850, Prosek, † 2. september 1924, Firence.

Poglej Kemija in Ivan Bolle

Ivan Illich

Ivan Illich, avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in rimokatoliški duhovnik, * 4. september 1926, Dunaj, Avstrija, † 2. december 2002, Bremen, Nemčija.

Poglej Kemija in Ivan Illich

Ivan Kobal (kemik)

Ivan Kobal, slovenski kemik, * 21. januar 1941, Vrhpolje pri Vipavi Kobal je leta 1964 diplomiral na ljubljanski FNT in prav tam 1977 tudi doktoriral.

Poglej Kemija in Ivan Kobal (kemik)

Ivan Leban (kemik)

Ivan Leban, slovenski kemik, * 6. julij 1947, Ljubljana.

Poglej Kemija in Ivan Leban (kemik)

Ivan Petrovič Pavlov

Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, * 26. september, 1849, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. februar, 1936, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Kemija in Ivan Petrovič Pavlov

Ivo Zobec

Ivo Zobec, slovenski agronom in srednješolski profesor, * 11. marec 1897, Prigorica, † 5. december 1990, Maribor.

Poglej Kemija in Ivo Zobec

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Poglej Kemija in Izomer

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Kemija in Izrael

Iztok Turel

Iztok Turel, slovenski kemik, * 15. april 1964, Kranj, Slovenija.

Poglej Kemija in Iztok Turel

Izvor nevtronov

Izvor nevtronov je vsakršna naprava ali snov, ki oddaja nevtrone.

Poglej Kemija in Izvor nevtronov

Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.

Poglej Kemija in Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacques-Louis Soret

Jacques-Louis Soret, švicarski kemik, * 30. junij 1827, Ženeva, Švica, † 13. maj 1890, Ženeva.

Poglej Kemija in Jacques-Louis Soret

Jakob Turk

Jakob Turk, slovenski inženir kemije, agrokemik in strokovnjak za travništvo, * 2. julij 1872, Novi Kot, † 19. oktober 1935, Ljubljana.

Poglej Kemija in Jakob Turk

James Dewar

Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.

Poglej Kemija in James Dewar

James Dwight Dana

James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec in zoolog, * 12. februar 1813, Utica, New York, ZDA, † 14. april 1895, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Kemija in James Dwight Dana

James Hutton

James Hutton, škotski kemik, geolog in meteorolog, * 3. junij 1726, Edinburgh, Škotska, † 26. marec 1797, Edinburgh.

Poglej Kemija in James Hutton

James Walker (kemik)

James Walker, škotski kemik, * 6. april 1863, Dundee, † 6. maj 1935.

Poglej Kemija in James Walker (kemik)

James Watt

James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.

Poglej Kemija in James Watt

Jan Baptist van Helmont

Jan Baptist van Helmont, flamski kemik, fiziolog in zdravnik, * 12. januar 1577, † 30. december 1644.

Poglej Kemija in Jan Baptist van Helmont

Jan Karel van den Broek

Jan Karel van den Broek, nizozemski zdravnik, kemik, fotograf in pedagog, * 1814, † 1865.

Poglej Kemija in Jan Karel van den Broek

Janez Beravs

Janez Beravs, slovenski inženir kemije in gospodarstvenik, * 27. julij 1923, Ladja, Medvode, † 30. september 1996, Kranj.

Poglej Kemija in Janez Beravs

Janez Furlan

Janez Furlan, slovenski agronom, * 21. november 1924, Ljubljana, † 2016.

Poglej Kemija in Janez Furlan

Janez Levec (kemik)

Janez Levec, slovenski kemijski inženir in akademik, * 23. oktober 1943, Začret pri Celju, † 13. januar 2020.

Poglej Kemija in Janez Levec (kemik)

Janez Puhar

Janez Avguštin Puhar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, izumitelj in fotograf, * 26. avgust 1814, Kranj, † 7. avgust 1864, Kranj.

Poglej Kemija in Janez Puhar

Janko Kavčič (kemik)

Janko Kavčič, slovenski kemik in univerzitetni profesor, * 2. september 1898, Ljubljana, † 5. julij 1988, Ljubljana.

Poglej Kemija in Janko Kavčič (kemik)

Janvit Golob

Janvit Golob, slovenski kemik in politik.

Poglej Kemija in Janvit Golob

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Poglej Kemija in Jöns Jacob Berzelius

Jean Henri Hassenfratz

Jean Henri Hassenfratz, francoski mineralog, fizik, kemik in politik, * 20. december 1755, Pariz, Francija, † 26. februar 1827, Pariz.

Poglej Kemija in Jean Henri Hassenfratz

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Kemija in Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Boussingault

Jean-Baptiste Boussingault, francoski kemik, * 2. februar 1802, Pariz, † 11. maj 1887.

Poglej Kemija in Jean-Baptiste Boussingault

Jean-Baptiste Dumas

Jean-Baptiste Dumas, francoski kemik in politik, * 14. julij 1800, Alès (Gard), † 10. april 1884, Cannes (Alpes-Maritimes).

Poglej Kemija in Jean-Baptiste Dumas

Jean-Pierre Hansen

Jean-Pierre Hansen, luksemburški kemik, * 10. maj 1942.

Poglej Kemija in Jean-Pierre Hansen

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Kemija in Jedrska kemija

Jedrski odpadek

Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.

Poglej Kemija in Jedrski odpadek

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Kemija in Jeklo

Jelena Vladimirovna Boldireva

Jelena Vladimirovna Boldireva, ruska kemičarka, * 4. februar 1951, Tomsk, Sovjetska zveza.

Poglej Kemija in Jelena Vladimirovna Boldireva

Jennifer Garner

Jennifer Anne Affleck, bolje poznana kot Jennifer Garner, ameriška filmska, gledališka in televizijska igralka, * 17. april 1972, Houston, Teksas, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Jennifer Garner

Jernej Francelj

Jernej Francelj, je slovenski srednješolski profesor ter narodni buditelj in gospodarstvenik, * 19. avgust 1821, Čadramska vas, † 16. junij 1889, Varaždin.

Poglej Kemija in Jernej Francelj

Jošinori Ohsumi

Jošinori Ohsumi (japonsko 大隅良典, Ōsumi Yoshinori), japonski celični biolog, nobelovec, * 9. februar 1945, Fukuoka, Japonska.

Poglej Kemija in Jošinori Ohsumi

Jože Ambrožič (pisatelj)

Jože Ambrožič, slovenski kemik in pisatelj, * 8. marec 1884, Žabja vas, Novo mesto, † 24. oktober 1923, Canonsburg, ZDA.

Poglej Kemija in Jože Ambrožič (pisatelj)

Jože Fegeš

Jože Fegeš, slovenski inženir kemije, * 8. januar 1933, Velika Nedelja, † 23. junij 1988, Ljubljana.

Poglej Kemija in Jože Fegeš

Jože Kolarič

Jože Kolarič, slovenski kemik, * 3. januar 1916, Sobetinci, † 1. julij 1995, Maribor.

Poglej Kemija in Jože Kolarič

Jožef Jerovšek

Jožef Jerovšek, slovenski politik, poslanec in kemik, * 1. februar 1950, Spodnja Nova vas.

Poglej Kemija in Jožef Jerovšek

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Kemija in Jožef Stefan

Jodovo število

Jodovo število je kemijska mera, s katero izražamo maso joda v gramih, ki se veže s 100 g kemične snovi.

Poglej Kemija in Jodovo število

Johan Gadolin

Johan Gadolin, finski kemik, fizik in mineralog, * 5. junij 1760, Turku, Finska, † 15. avgust 1852, Mynämäki, Finska.

Poglej Kemija in Johan Gadolin

Johann Christian Gottlieb Ackermann

Johann Christian Gottlieb Ackermann, nemški kemik, zdravnik in univerzitetni učitelj, * 17. februar 1756, Zeulenroda, † 9. marec 1801, Altdorf bei Nürnberg.

Poglej Kemija in Johann Christian Gottlieb Ackermann

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Kemija in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Johann Josef Loschmidt

Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Kemija in Johann Josef Loschmidt

Johann Rudolf Glauber

Johann Rudolf Glauber, nemško-nizozemski lekarnar in kemik, * 10. marec 1604, Karlstadt, Nemčija, † 16. marec 1670, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Kemija in Johann Rudolf Glauber

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Poglej Kemija in Johannes Diderik van der Waals

Johannes Nicolaus Brønsted

Johannes Nicolaus Brønsted, danski fizikalni kemik, * 22. februar 1879, Varde, Danska, 17. december 1947, København, Danska.

Poglej Kemija in Johannes Nicolaus Brønsted

John Blatnik

John Anton Blatnik, ameriški politik slovenskega rodu, * 17. avgust 1911, Chisholm, Minnesota, † 17. december 1991, Forest Heights, Maryland.

Poglej Kemija in John Blatnik

John Clarke Slater

John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.

Poglej Kemija in John Clarke Slater

John Cornforth

Sir John Warcup »Kappa« Cornforth, AC, CBE, FRS, avstralski kemik, * 7. september 1917, Sydney, Avstralija, † 14. december 2013.

Poglej Kemija in John Cornforth

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Poglej Kemija in John Dalton

John Frederic Daniell

John Frederic Daniell, FRS, angleški fizik in kemik, * 12. marec 1790, London, Anglija, † 13. marec 1845, London.

Poglej Kemija in John Frederic Daniell

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Kemija in John Frederick William Herschel

John Locke

John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.

Poglej Kemija in John Locke

John Newlands

John Newlands, angleški kemik, * 26. november 1837, London, Združeno kraljestvo, † 29. julij 1898, London.

Poglej Kemija in John Newlands

John Scott Haldane

John Scott Haldane, škotski fiziolog in filozof znanosti, * 3. maj 1860, Edinburg, Škotska, Združeno kraljestvo, † 14. marec 1936, Oxford, Anglija.

Poglej Kemija in John Scott Haldane

John William Draper

John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.

Poglej Kemija in John William Draper

Joseph Black

Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.

Poglej Kemija in Joseph Black

Joseph Erlanger

Joseph Erlanger, ameriški fiziolog, nobelovec, * 5. januar 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 5. december 1965, St. Louis, Missouri, ZDA.

Poglej Kemija in Joseph Erlanger

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Priestley

Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Kemija in Joseph Priestley

Joseph W. Ralston

Joseph W. Ralston, ameriški general vojnega letalstva, vojaški pilot, * 4. november 1943, Hopkinsville, Kentucky, ZDA.

Poglej Kemija in Joseph W. Ralston

Joseph Wilson Swan

Sir Joseph Wilson Swan, angleški fizik, kemik in izumitelj, * 31. oktober 1828, Sunderland, County Durham, Anglija, † 27. maj 1914, Warlingham, Surrey, Anglija.

Poglej Kemija in Joseph Wilson Swan

Josephus Nicolaus Laurenti

Josephus Nicolaus Laurenti, avstrijski naravoslovec, * 4. december 1735, Dunaj, † 17. februar 1805.

Poglej Kemija in Josephus Nicolaus Laurenti

Joshua Lederberg

Joshua Lederberg, ameriški mikrobiolog in genetik, * 23. maj 1925, Montclair, New Jersey, ZDA, † 2. februar 2008, NewYork-Presbyterian Hospital, New York, ZDA.

Poglej Kemija in Joshua Lederberg

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Poglej Kemija in Josiah Willard Gibbs

Josip Makuc

Josip Makuc, slovenski kemijski tehnolog, * 5. marec 1897, Solkan, Avstro-Ogrska, † 2. december 1958, Zagreb, Jugoslavija.

Poglej Kemija in Josip Makuc

Julije Domac

Julije Domac, hrvaški kemik in farmacevt, * 1. junij 1853, Vinkovci, † 6. marec 1928, Zagreb.

Poglej Kemija in Julije Domac

Julius Axelrod

Julius »Julie« Axelrod, ameriški biokemik in farmakolog, nobelovec, * 30. maj 1912, New York, Združene države Amerike, † 29. december 2004, Rockville, Maryland.

Poglej Kemija in Julius Axelrod

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Kemija in Julius Plücker

Julius von Hann

Julius Ferdinand von Hann, avstrijski fizik, kemik in meteorolog, * 23. marec 1839, † 1. oktober 1921, Dunaj.

Poglej Kemija in Julius von Hann

Jure Zupan (kemik)

Jure Zupan, slovenski kemik in kemijski fizik, * 16. marec 1943, Ljubljana.

Poglej Kemija in Jure Zupan (kemik)

Jurij Brenčič

Jurij Vinko Brenčič, slovenski kemik, univerzitetni profesor, * 18. februar 1940, Ptuj, † 28. junij 2013, Ljubljana.

Poglej Kemija in Jurij Brenčič

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Kemija in Justus von Liebig

Kalorimetrija

Prvi kalorimeter na svetu, ki sta ga koristila Antoine Lavoisier in Pierre-Simon Laplace, 1782-83, pri svojih raziskavah Kalorimetrija je znanost za merjenje toplote kemijskih reakcij ali fizične spremembe.

Poglej Kemija in Kalorimetrija

Kamen modrosti

Joseph Wright, 1771) Kamen modrosti je v alkimiji snov, ki bi omogočila pretvorbo nežlahtnih kovin v zlato ali srebro.

Poglej Kemija in Kamen modrosti

Karel Barle

Karel Barle, slovenski inženir kemije, * 3. maj 1920, Šmartno pri Slovenj Gradcu, † 12. maj 1948, Ljubljana.

Poglej Kemija in Karel Barle

Karel Grabeljšek

Karel Grabeljšek - Gaber, slovenski pisatelj, novinar in urednik, * 18. oktober 1906, Vrhnika, † 18. april 1985, Ljubljana.

Poglej Kemija in Karel Grabeljšek

Karel Lutar

Karel Lutar, slovenski inženir kemije in univerzitetni predavatelj, * 1. december 1947, Murska Sobota, † 2. september 2000, Ljubljana.

Poglej Kemija in Karel Lutar

Karel Starc

Karl Starc, slovenski pesnik in dramatik, * 5. januar 1920, Studenci, † (?) 1944, (?), Rusija.

Poglej Kemija in Karel Starc

Karl Becker

Karl Heinrich Emil Becker, nemški general, inženir, pedagog in akademik, * 14. december 1879, Speyer, † 8. april 1940, Berlin.

Poglej Kemija in Karl Becker

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Poglej Kemija in Katalizator

Kellan Lutz

Kellan Christopher Lutz, ameriški gledališki, filmski ter televizijski igralec in fotomodel, *15. marec 1985, Dickinson, Severna Dakota, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Kellan Lutz

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Kemija in Kemična vez

Kemijska fakulteta v Moskvi

Kemijska fakulteta v Moskvi Kemijska fakulteta v Moskvi (Химический факультет МГУ) je javna fakulteta, ki ponuja študij kemije in deluje v sklopu Moskovske državne univerze; ustanovljena je bila leta 1755.

Poglej Kemija in Kemijska fakulteta v Moskvi

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Poglej Kemija in Kemijska formula

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Kemija in Kemijski element

Kemijski inštitut

Znak Kemijskega inštituta: Atomi Kemijski inštitut (kratica KI) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki deluje na področju kemije, s sedežem na Hajdrihovi ulici 19 v Ljubljani.

Poglej Kemija in Kemijski inštitut

Kemijski zakon

Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.

Poglej Kemija in Kemijski zakon

Kemofobija

Kemofobija (tudi kemonoja) so neutemeljeni predsodki o kemikalijah ali kemiji oziroma nerazumski odpor do njih.

Poglej Kemija in Kemofobija

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Poglej Kemija in Kiralnost (fizika)

Klorodifluorometan

Klorodifluorometan oziroma difluoromonoklorometan je halogeniran klorofluoroogljikovodik (HCFC).

Poglej Kemija in Klorodifluorometan

Kmetijstvo brez obdelave tal

Švici. Kmetijstvo brez obdelave tal je način kmetovanja, pri katerem se za gojenje poljščin na kmetijskih površinah tal ne obdeluje z oranjem.

Poglej Kemija in Kmetijstvo brez obdelave tal

Kognitivna analiza dela

Kognitivna analiza dela je model, ki so ga razvili Rasmussen, Pejtersen in Goodstein (1994) z namenom usmerjanja oblikovanja tehnologije za uporabo na delovnem mestu na različnih delovnih področjih.

Poglej Kemija in Kognitivna analiza dela

Koiči Tanaka

Koiči Tanaka, japonski kemik, nobelovec, * 3. avgust 1959, Tojama, Japonska.

Poglej Kemija in Koiči Tanaka

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Kemija in Kondenzacija

Konrad Emil Bloch

Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, * 21. januar 1912, Neisse, Prusija (danes Poljska), † 15. oktober 2000, Burlington, Massachusetts, ZDA.

Poglej Kemija in Konrad Emil Bloch

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Kemija in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Konstruiranje

gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.

Poglej Kemija in Konstruiranje

Konstrukcijsko jeklo

Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.

Poglej Kemija in Konstrukcijsko jeklo

Koordinacijska geometrija

Izraz koordinacijska geometrija se uporablja na številnih sorodnih področjih kemije in kemije/fizike trdne snovi.

Poglej Kemija in Koordinacijska geometrija

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Poglej Kemija in Koordinacijsko število

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Poglej Kemija in Korozija

Krešimir

Krešimir je lahko.

Poglej Kemija in Krešimir

Krešimir Balenović

Krešimir Balenović, hrvaški kemik, predavatelj in akademik, * 17. maj 1914, † 25. februar 2003.

Poglej Kemija in Krešimir Balenović

Kristina Žagar Soderžnik

Kristina Žagar Soderžnik, slovenska kemičarka, * 15. avgust 1981, Trbovlje.

Poglej Kemija in Kristina Žagar Soderžnik

Kritična micelarna koncentracija

Od zgoraj navzdol: Povečevanje koncentracije PAS v vodi, počasi se tvori plast na medfazni površini in na koncu se tvorijo miceli pri KMK ali nad njo. Opazimo, da prisotnost micelov ne izključuje prisotnosti posameznih molekul PAS v raztopini. Kritična micelarna koncentracija (KMK ali CMC) je v koloidni in površinski kemiji opredeljena kot najmanjša koncentracija površinsko aktivne snovi (PAS), pri kateri se začnejo tvoriti miceli in nad katero vse dodatne molekule PAS, dodane v sistem, preidejo v micele.

Poglej Kemija in Kritična micelarna koncentracija

Kriva pota

Kriva pota (v izvirniku) je ameriška dramska televizijska serija avtorja in producenta Vincea Gilligana, ki se je v ZDA predvajala na kabelskem kanalu AMC med 20.

Poglej Kemija in Kriva pota

Kromit

Kromit je železov kromov oksid FeCr2O4, ki spada v spinelno skupino oksidnih mineralov.

Poglej Kemija in Kromit

Kurt Vonnegut

Kurt Vonnegut mlajši, ameriški pisec romanov, satirik in likovni umetnik, * 11. november 1922, Indianapolis, Indiana, ZDA, † 11. april 2007, New York, ZDA.

Poglej Kemija in Kurt Vonnegut

Kvalitativna analiza

Kvalitatívna analíza je veja kemija in poglavitno vprašanje, ki zanima kemike na tem področju je: kaj je v vzorcu? Vendar se moramo zavedati, imajo različni reagenti, različno mejo občutljivosti in z analizo vzorca lahko odkrijemo le snovi v takšnih količinah, kot jih lahko zaznajo reagenti.

Poglej Kemija in Kvalitativna analiza

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Kemija in Kvantna mehanika

Laboratorijska oprema

Laboratorijska oprema je zbirka različnih pripomočkov in opreme, ki jih rabijo kemiki in drugi znanstveniki s področja naravoslovja pri delu v laboratoriju.

Poglej Kemija in Laboratorijska oprema

Ladislav Guzelj

Ladislav Guzelj, slovenski inženir kemije, * 28. junij 1898, Sovodenj, † 22. junij 1982, Ljubljana.

Poglej Kemija in Ladislav Guzelj

Lado Kosta

Lado Kosta, slovenski kemik, * 11. februar 1921, Strnišče, Kraljevnia SHS, † 13. januar 1986, Ljubljana, SFR Jugoslavija.

Poglej Kemija in Lado Kosta

Lars Onsager

Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.

Poglej Kemija in Lars Onsager

Lastnosti vode

Voda (H2O) je polarna spojina, ki je pomembno topilo za polarne molekule v kemiji in je znana kot "univerzalno topilo" saj ima sposobnost, da se v njej raztopijo številne snovi že pri sobni temperaturi.

Poglej Kemija in Lastnosti vode

Le Chatelierovo načelo

Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.

Poglej Kemija in Le Chatelierovo načelo

Leo Hendrik Baekeland

Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Leo Hendrik Baekeland

Leo Radom

Leo Radom, avstralski kemik, pedagog in akademik, * 13. december 1944, Šanghaj, Kitajska.

Poglej Kemija in Leo Radom

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Kemija in Leonardo da Vinci

Leopold Sever

Leopold Sever, slovenski pedagog in publicist * 3. januar 1939 Ljubljana - u. 8.

Poglej Kemija in Leopold Sever

Lev Premru

Lev Premru, slovenski kemik in farmacevt, * 21. februar 1931, Ljubljana, Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija, † julij 2005, Slovenija.

Poglej Kemija in Lev Premru

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Poglej Kemija in Libracija

Liebnova nagrada

Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.

Poglej Kemija in Liebnova nagrada

Linus Carl Pauling

Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.

Poglej Kemija in Linus Carl Pauling

Linus Torvalds

Linus Benedict Torvalds, finski računalnikar, * 28. december 1969, Helsinki, Finska.

Poglej Kemija in Linus Torvalds

Ljerka Kervina-Hamović

Ljerka Kervina-Hamović, slovenska inženirka kemije hrvaškega rodu, * 23. februar 1929, Zavidovići (Bosna in Hercegovina), † 5. oktober 2016, Ljubljana (Slovenija).

Poglej Kemija in Ljerka Kervina-Hamović

Ljubo Golič

Ljubo Golič, slovenski kemik in pedagog, *2.

Poglej Kemija in Ljubo Golič

Ljudevit Furlani

Ljudevit Furlani, slovenski prevajalec in publicist, * 4. marec 1864, Branik, † 24. junij 1913, Hove, Anglija.

Poglej Kemija in Ljudevit Furlani

Lojze Malovrh

Lojze Malovrh, slovenski šolnik in naravoslovec, * 15. julij 1926, Suha pri Škofji Loki, † 28. september 2018.

Poglej Kemija in Lojze Malovrh

Lojze Vodovnik

Lojze Vodovnik, slovenski računalnikar in profesor, * 6. september 1933, Maribor, † 14. junij 2000, Ljubljana.

Poglej Kemija in Lojze Vodovnik

Lothar Meyer

Julius Lothar Meyer, nemški kemik, * 19. avgust 1830, Varel, † 11. april 1895, Tübingen.

Poglej Kemija in Lothar Meyer

Louis Claude Cadet de Gassicourt

Louis Claude Cadet de Gassicourt je bil francoski kemik in farmacevt, ki je sintetiziral prvo organokovinsko spojino, zato se nanj gleda kot na očeta organokovinske kemije, * 24. julij 1731, Pariz, Francija, † 17. oktober 1799 Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Louis Claude Cadet de Gassicourt

Louis de Jaucourt

Louis de Jaucourt, francoski teolog, fiziolog, kemik, botanik, patolog, zgodovinar, zdravnik in enciklopedist, * 16. september 1704, Pariz, Francija, † 3. februar 1779, Compiègne.

Poglej Kemija in Louis de Jaucourt

Louis Jacques Thénard

Louis Jacques Thénard, francoski kemik, * 4. maj 1777, Louptire pri Nogentu-sur-Seine, Aube, Francija, † 21. junij 1857, Pariz.

Poglej Kemija in Louis Jacques Thénard

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Poglej Kemija in Louis Pasteur

Luca della Robbia

Luca Della Robbia, florentinski keramik, kipar in zlatar, * okoli 1400, Firence (danes Italija), † 20. februarja 1482, Firence.

Poglej Kemija in Luca della Robbia

Ludvik Žagar

Ludvik Žagar, slovenski kemik in pedagog, * 28. december 1910, Trst, † 15. avgust 1981, Merano, Italija.

Poglej Kemija in Ludvik Žagar

Luis E. Miramontes

Luis Ernesto Miramontes Cárdenas, mehiški kemik, * 16. marec 1925, Tepic, † 13. september 2004, Ciudad de Mexico, Mehika.

Poglej Kemija in Luis E. Miramontes

Lunarni meteorit

Lunarni meteorit ''Alan Hills 81005'' Lunarni meteorit ali luneit je meteorit, ki ima izvor na Luni.

Poglej Kemija in Lunarni meteorit

Maščobe

Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.

Poglej Kemija in Maščobe

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Kemija in Madžarska

Magdalena Tovornik

Magdalena Tovornik, slovenska političarka, kemičarka, učiteljica, predsednica skupščine občine Maribor, veleposlanica, državna sekretarka in svetovalka predsednika republike, * 20. oktober 1945, Obrov na Primorskem.

Poglej Kemija in Magdalena Tovornik

Majda Žigon

Majda Žigon, slovenska inženirka kemije, * 23. november 1948, Trst.

Poglej Kemija in Majda Žigon

Maks Samec

Maks Samec, slovenski kemik, biokemik, meteorolog in pedagog, * 27. junij 1881, Kamnik, † 1. julij 1964, Ljubljana.

Poglej Kemija in Maks Samec

Maks Samec (razločitev)

Maks Samec je lahko.

Poglej Kemija in Maks Samec (razločitev)

Maks Samec starejši

Maks Samec starejši, * 10. oktober 1844, Arclin, † 19. avgust 1889, Kamnik.

Poglej Kemija in Maks Samec starejši

Marcel Žorga (kemik)

Marcel Žorga, slovenski inženir kemije, * 29. december 1908, Ljubljana, † 20. december 1988, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marcel Žorga (kemik)

Marcellin Berthelot

Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Marcellin Berthelot

Margaret Thatcher

Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.

Poglej Kemija in Margaret Thatcher

Maria Montessori

Maria Tecla Artemisia Montessori, italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica, * 31. avgust 1870, † 6. maj 1952.

Poglej Kemija in Maria Montessori

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Poglej Kemija in Marie Skłodowska-Curie

Marie von Ebner-Eschenbach

Marie Freifrau von Ebner-Eschenbach (rojena Marie Dubsky), avstrijska pisateljica, borka za socialne pravice in enakopravnost žensk, * 13. september 1830, grad Zdislawitz, Moravska, † 12. marec 1916, Dunaj.

Poglej Kemija in Marie von Ebner-Eschenbach

Marija Ana Lap Drozg

Marija Ana Lap Drozg, slovenska pedagoginja, * 28. julij 1938, Kamnik.

Poglej Kemija in Marija Ana Lap Drozg

Marija Bešter Rogač

Marija Bešter Rogač, slovenska kemičarka, * 14. november 1958, Zgornja Besnica, Kranj.

Poglej Kemija in Marija Bešter Rogač

Marija Kosec

Marija Kosec je slovenska kemičarka, * 5. september 1947, † 23. december 2012.

Poglej Kemija in Marija Kosec

Marija Perpar

Marija Perpar, slovenska kemičarka, * 1. januar 1904, Tolmin, † 5. marec 1990, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marija Perpar

Marijan Dorer

Marijan Dorer, slovenski kemik, * 4. april 1909, Zidani Most, † 9. november 1995, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marijan Dorer

Marijan Kočevar

Marijan Kočevar, slovenski kemik in univerzitetni profesor, * 8. avgust 1949, Obrež.

Poglej Kemija in Marijan Kočevar

Mario Foerster

Mario Foerster (tudi Marijan Foerster), slovenski filmski režiser, scenarist, snemalec in montažer, * 4. junij 1907, Ljubljana, † 5. december 1975, Ljubljana.

Poglej Kemija in Mario Foerster

Marjan Dremelj

Marjan Dremelj, slovenski inženir kemije, * 7. junij 1933, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marjan Dremelj

Marko Andrej Zupan

Marko Andrej Zupan, slovenski kemik, * 15. oktober 1947, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marko Andrej Zupan

Marko Bulc

Marko Bulc, slovenski politik, * 15. avgust 1926, Šmarješke Toplice, † 17. maj 2019, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marko Bulc

Marko Kranjec (kemik)

Ferdinand Marko Kranjec, slovenski inženir kemije in politik * 12. november 1885, Ilirska Bistrica, † 10. oktober 1973, Ljubljana.

Poglej Kemija in Marko Kranjec (kemik)

Marsov meteorit

Posnetek narejen z elektronskim mikroskopom delca meteorita ALH84001. Struktura kaže na oblike, ki bi lahko bile fosilni ostanki bakterij na Marsu. (Foto: NASA) Marsov meteorit je meteorit, ki ima izvor na Marsu.

Poglej Kemija in Marsov meteorit

Matija Žumer

Matija Žumer, slovenski inženir kemije in metalurg, * 4. januar 1901, Železniki, † 28. julij 1957, Ljubljana.

Poglej Kemija in Matija Žumer

Matjaž Kunaver

Matjaž Kunaver, slovenski kemik in izumitelj, prejemnik Puhovega priznanja 2012.

Poglej Kemija in Matjaž Kunaver

Matura

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.

Poglej Kemija in Matura

Max Adolf Westen

Max Adolf Westen je bil inženir kemije, * 7. november 1913, Gradec, Avstrija, † 1. junij 1955, Buenos Aires, Argentina.

Poglej Kemija in Max Adolf Westen

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Kemija in München

Medičejci

Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.

Poglej Kemija in Medičejci

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Poglej Kemija in Medmolekulska sila

Mednarodna kemijska olimpijada

Mednarodna kemijska olimpijada (kratica MKO) je mednarodno kemijsko tekmovanje, namenjeno gimnazijcem iz vsega sveta.

Poglej Kemija in Mednarodna kemijska olimpijada

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Poglej Kemija in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodno nelastniško ime

Mednarodno nelastniško ime (INN) je uradno nelastniško ali generično ime določene farmacevtske substance, ki ga potrdi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

Poglej Kemija in Mednarodno nelastniško ime

Meja občutljivosti

Mêja občutljívosti je v kemiji najnižja vrednost koncentracije neke snovi, ki se jo zazna z reagentom.

Poglej Kemija in Meja občutljivosti

Melvin Calvin

Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.

Poglej Kemija in Melvin Calvin

Metamorfne kamnine

Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.

Poglej Kemija in Metamorfne kamnine

Metateza

Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.

Poglej Kemija in Metateza

Metod Pogačnik

Metod Pogačnik, slovenski kemik, * 21. marec 1906, Podnart, † 4. december 1971, Podnart.

Poglej Kemija in Metod Pogačnik

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Kemija in Michael Faraday

Michael Polanyi

Michael Polanyi (rojstno ime Mihály Pollacsek/Polányi), FRS, madžarsko-britanski kemik, fizik, ekonomist in filozof, * 11. marec 1891 Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. marec 1976, Northampton, Združeno kraljestvo.

Poglej Kemija in Michael Polanyi

Michel-Eugène Chevreul

Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.

Poglej Kemija in Michel-Eugène Chevreul

Miha Žumer

Miha (Mihael) Žumer, slovenski inženir kemije, * 15. maj 1937, Ljubljana, † 2013.

Poglej Kemija in Miha Žumer

Miha Kremser

Miha Kremser, slovenski inženir kemije, * 26. julij 1946, Ljubljana, † 4. junij 1998, Ljubljana.

Poglej Kemija in Miha Kremser

Miha Tišler

Miha Tišler, slovenski kemik in akademik, * 18. september 1926, Ljubljana, † 25. marec 2021.

Poglej Kemija in Miha Tišler

Mihael Drofenik

Miha(el) Drofenik, slovenski inženir kemije, * 6. oktober 1941, Maribor.

Poglej Kemija in Mihael Drofenik

Mihael Peternel

Mihael Peternel, slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor, naravoslovec, polihistor, politehnik samouk, * 22. september 1808, Podjelovo Brdo (Podlanišče), † 6. avgust 1884, Ljubljana.

Poglej Kemija in Mihael Peternel

Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.

Poglej Kemija in Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihajlo Lj. Mihajlović

Mihajlo Lj.

Poglej Kemija in Mihajlo Lj. Mihajlović

Mihajlo Pupin-Idvorski

Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.

Poglej Kemija in Mihajlo Pupin-Idvorski

Mikrobiolog

francoski mikrobiolog in kemik Mikrobiolog je znanstvenik, ki deluje na področju mikrobiologije.

Poglej Kemija in Mikrobiolog

Milan Česnik

Milan Česnik, slovenski borec proti okupaciji, član varnostno-obveščevalne službe OF in narodni heroj, * 1. junij 1920, Ljubljana, † 26. junij 1942, Ljubljana.

Poglej Kemija in Milan Česnik

Milan Dular

Milan Dular, slovenski kemik, ekolog, hidrolog * 4. marec 1929, Ljubljana, † 3. november 2021.

Poglej Kemija in Milan Dular

Milan Stepišnik

Milan Stepišnik, slovenski inženir kemije, atlet olimpionik * 11. november 1910, Ljubljana, † neznano.

Poglej Kemija in Milan Stepišnik

Milena Horvat

Milena Horvat, slovenska inženirka kemije, * 11. september 1958, Celje.

Poglej Kemija in Milena Horvat

Milenko Ziherl

Milenko Ziherl, slovenski politik, poslanec in kemik, * 2. april 1955, Ljubljana.

Poglej Kemija in Milenko Ziherl

Miloš Obradović

Miloš Obradović, srbski general in kemik, * 20. februar 1881, † 12. december 1972.

Poglej Kemija in Miloš Obradović

Miloš Pavlič

Miloš Pavlič, slovenski biokemik, * 22. november 1923, Ljubljana, † 24. april 2014, Ljubljana Pavlič je leta 1952 diplomiral iz kemije na Prirodoslovno matematični fakulteti in 1965 doktoriral iz biokemije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Poglej Kemija in Miloš Pavlič

Mineralogija

Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.

Poglej Kemija in Mineralogija

Miran Čeh

Miran Čeh, slovenski inženir kemije, * 5. september 1958, Ljubljana.

Poglej Kemija in Miran Čeh

Mirko Čeh

Mirko Čeh, slovenski inženir kemije, * 26. junij 1923, Domanjševci, † februar 2013.

Poglej Kemija in Mirko Čeh

Mirko Dermelj

Mirko Dermelj, slovenski kemik in alpinist, * 2. december 1914, Ljubljana, † 8. oktober 2018, Švica.

Poglej Kemija in Mirko Dermelj

Mirko Košir

Mirko (Miroslav Jožef) Košir, slovenski kemik, profesor, politik, publicist, prevajalec, * 15. marec 1905, Ljubljana, † 11. marec 1951, Goli otok, Hrvaška.

Poglej Kemija in Mirko Košir

Miroslav Brzin

Miroslav Brzin, slovenski biokemik, nevrofizolog in pedagog, * 13. april 1923, Ljubija, Bosna in Hercegovina, † 8. avgust 1999, Ljubljana.

Poglej Kemija in Miroslav Brzin

Miroslav Vovšek

Miroslav Vovšek, pedagoški delavec, ravnatelj, kipar, slikar, ustanovitelj glasbenih, gledaliških in likovnih društev in častni občan Občine Ruše (1926 - 2020).

Poglej Kemija in Miroslav Vovšek

Miss Slovenije 1991

Miss Slovenije 1991 je bilo lepotno tekmovanje, ki je bilo 27. septembra 1991 v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina.

Poglej Kemija in Miss Slovenije 1991

Mladen Paić

Mladen Paić, hrvaški kemik, fizik, inženir in akademik, * 12. december 1905, Zagreb, Kraljevina Hrvaška in Slavonija, Avstro-Ogrska, † 8. julij 1997, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Kemija in Mladen Paić

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Kemija in Mokra kemija

Morski preliv

Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.

Poglej Kemija in Morski preliv

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Poglej Kemija in Mullikenova lestvica

Nada Čučnik Majcen

Nada Čučnik-Majcen (rojstno ime Nada Apolonija Čučnik), slovenska kemičarka, konservatorka in bibliotekarka, * 19. januar 1937, Sarajevo.

Poglej Kemija in Nada Čučnik Majcen

Nada Pavšer

Nada Pavšer, slovenska profesorica kemije in biologije,* 16. april 1948.

Poglej Kemija in Nada Pavšer

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Kemija in Narava

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Poglej Kemija in Naravno okolje

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Kemija in Naravoslovje

Narodni laboratorij Los Alamos

Narodni laboratorij Los Alamos, zračni posnetek iz leta 1995. Narodni laboratorij Los Alamos (izvirni angleški naziv Los Alamos National Laboratory; kratica LANL; tudi Site Y, Los Alamos Laboratory in Los Alamos Scientific Laboratory) je narodni laboratorij, ki spada pod Oddelek za energijo ZDA (DOE), upravlja pa ga Univerza Kalifornije.

Poglej Kemija in Narodni laboratorij Los Alamos

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Kemija in Nasir at-Tusi

Natrijeva svetilka

Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.

Poglej Kemija in Natrijeva svetilka

Navadna leča

Leča, 1885 Léča (znanstveno ime Lens culinaris) po hranilni vrednosti ne zaostaja za fižolom in grahom.

Poglej Kemija in Navadna leča

Navadni hondrit

Navadni hondrit (tudi O hondrit) je zelo številna vrsta kamnitih hondritov, Med vsemi zaznanimi hondriti je 87% navadnih hondritov.

Poglej Kemija in Navadni hondrit

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Kemija in Nezemeljsko življenje

Ni

Ni je lahko.

Poglej Kemija in Ni

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Kemija in Nikola Tesla

Nikolaj Nikolajevič Semjonov

Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.

Poglej Kemija in Nikolaj Nikolajevič Semjonov

Nikotin

Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.

Poglej Kemija in Nikotin

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Kemija in Nobelova nagrada za kemijo

Numerologija

Numerologija je v nekaterih religijah vera v mistično oz.

Poglej Kemija in Numerologija

Observatorij Yerkes

Observatorij Yerkes, oktobra 2009 1016 mm (40 palčni) refraktor Observatorija Yerkes v ekvatorialni obesi Observatorij Yerkes (tudi Yerkesov observatorij) je astronomski observatorij pod nadzorom Univerze v Chicagu v Williams Bayu, Wisconsin v ZDA.

Poglej Kemija in Observatorij Yerkes

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Poglej Kemija in Oceanografija

Odd Hassel

Odd Hassel, norveški kemik in nobelov nagrajenec, * 17. maj 1897, Kristiania (današnji Oslo), † 11. maj 1981, Oslo.

Poglej Kemija in Odd Hassel

Okoljska kemija

V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.

Poglej Kemija in Okoljska kemija

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Poglej Kemija in Oksidacijsko stanje

Olaus Borrichius

Olaus Borrichius, danski kemik in alkimist, * 1626, † 1690.

Poglej Kemija in Olaus Borrichius

Oliver Smithies

Oliver Smithies, angleško-ameriški biokemik, molekularni biolog in akademik, nobelovec, * 23. junij 1925, Halifax, Anglija, Združeno kraljestvo, † 10. januar 2017, Chapel Hill, Severna Karolina, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Oliver Smithies

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Kemija in Onesnaženje

Optična aktivnost

Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.

Poglej Kemija in Optična aktivnost

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Poglej Kemija in Organska kemija

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Poglej Kemija in Osmoza

Oswald Ducrot

Oswald Ducrot (Pariz, 27. 11. 1930) je francoski jezikoslovec.

Poglej Kemija in Oswald Ducrot

Otto Hahn

Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.

Poglej Kemija in Otto Hahn

Otto Heinrich Warburg

Otto Heinrich Warburg, nemški fiziolog, * 8. oktober 1883, Freiburg, Baden, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1970, Berlin, Zahodna Nemčija.

Poglej Kemija in Otto Heinrich Warburg

Otto Wallach

Otto Wallach, nemški kemik, nobelovec, * 27. marec 1847, Königsberg, Prusija, † 26. februar 1931, Göttingen, Nemčija Leta 1910 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za svoj prispevek na področju eteričnih olj ter odkritja načinov ekstrakcij terpenov.

Poglej Kemija in Otto Wallach

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Kemija in Ozračje

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Poglej Kemija in Paladij

Paul Christian Lauterbur

Paul Christian Lauterbur, ameriški kemik, * 6. maj 1929, Sidney, Ohio, ZDA, † 2007.

Poglej Kemija in Paul Christian Lauterbur

Paul Ehrlich

Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.

Poglej Kemija in Paul Ehrlich

Paul Henri Thiry d'Holbach

Paul Henri Thiry, baron d'Holbach, rojstno ime Paul Heinrich Dietrich, francoski razsvetljenski učenjak, filozof in enciklopedist nemškega rodu, * 8. december 1723, Edesheim, Porenje - Pfalška, Nemčija, † 21. januar 1789, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Paul Henri Thiry d'Holbach

Paul Hermann Müller

Paul Hermann Müller, švicarski kemik, nobelovec, * 12. januar 1899, Olten, Solothurn, Švica, † 12. oktober 1965, Basel.

Poglej Kemija in Paul Hermann Müller

Paul Sabatier (kemik)

Paul Sabatier, francoski kemik, * 5. november 1854, † 14. avgust 1941.

Poglej Kemija in Paul Sabatier (kemik)

Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran

Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Kemija in Paulijevo izključitveno načelo

Pavel Dolar

Pavel Dolar, slovenski kemijski inženir in biokemik, * 10. oktober 1915, Ljubljana, † 19. junij 1995, Ljubljana.

Poglej Kemija in Pavel Dolar

Pavle Bohinc

Pavle Bohinc, slovenski farmacevt, * 25. januar 1911, Ljubljana, † 22. december 1991, Ljubljana.

Poglej Kemija in Pavle Bohinc

Pavle Eržen

Pavle Eržen, slovenski kemijski inženir in metalurg, strokovnjak za jeklarstvo, * 3. julij 1916, Puštal, † 1992.

Poglej Kemija in Pavle Eržen

Pedagoška fakulteta v Ljubljani

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (uradno krajše ime UL PEF) je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Kemija in Pedagoška fakulteta v Ljubljani

Pelerina

Frans Luyckx: Cecilija Renata Avstrijska (s čipkasto pelerino) Kip Sherlock Holmesa v plašču s pelerino Pletena pelerina iz leta 1911 Pelerína je oblačilo oziroma ogrinjalo, ki se ga obleče preko ostalih oblačil.

Poglej Kemija in Pelerina

Penzance

Penzance (kornijsko Pennsans) je mesto, civilna župnija in pristanišče v Cornwallu v Angliji.

Poglej Kemija in Penzance

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Kemija in Periodni sistem elementov

Peter Glavič

Peter Glavič, slovenski kemik, ekonomist in politik, * 3. julij 1940, Ljubljana.

Poglej Kemija in Peter Glavič

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Kemija in Peter Joseph William Debye

Peter Woulfe

Peter Woulfe, irski kemik in mineralog, * 1727, † 1803.

Poglej Kemija in Peter Woulfe

Petrokemija

Rafinerija nafte Petrokemija je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina.

Poglej Kemija in Petrokemija

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Poglej Kemija in PH

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Pierre Curie

Pierre Duhem

Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.

Poglej Kemija in Pierre Duhem

Pierre Louis Dulong

Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Pierre Louis Dulong

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Kemija in Planet

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Kemija in Plazma (fizika)

Podkoren

Podkoren je razloženo naselje z okoli 400 prebivalci z gručastim jedrom v Občini Kranjska Gora.

Poglej Kemija in Podkoren

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Poglej Kemija in Polimer

Pomaranča

Pomaranča ali oranža (znanstveno ime Citrus x sinensis) je sadež drevesa pomaránčevec iz rodu Citrus, (družine Rutaceae).

Poglej Kemija in Pomaranča

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 110001–120000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pomeni imen asteroidov: 120001–130000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 120.001 do 130.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 120001–130000

Pomeni imen asteroidov: 12001–13000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000

Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pomeni imen asteroidov: 1501–2000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1501 do 2000.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 1501–2000

Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pomeni imen asteroidov: 19001–20000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 19001 do 20000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 19001–20000

Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pomeni imen asteroidov: 21001–22000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 21001 do 22000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 21001–22000

Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pomeni imen asteroidov: 27001–28000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 27001 do 28000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 27001–28000

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 32001 do 3300, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pomeni imen asteroidov: 47001–48000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 47001 do 48000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 47001–48000

Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pomeni imen asteroidov: 63001–64000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 63001 do 64000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 63001–64000

Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pomeni imen asteroidov: 69001–70000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 69001 do 70000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 69001–70000

Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pomeni imen asteroidov: 8001–8500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8001 do 8500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 8001–8500

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Kemija in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Preglova nagrada

Preglova nagrada je slovensko priznanje, ki ga podeljuje Kemijski inštitut za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved.

Poglej Kemija in Preglova nagrada

Primož Lorenčak

Primož Lorenčak, slovenski kemik, * 17. december 1950, Celje.

Poglej Kemija in Primož Lorenčak

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Poglej Kemija in Program Viking

Prostostna stopnja

Prostostna stopnja se lahko nanaša na.

Poglej Kemija in Prostostna stopnja

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Kemija in Proton

Prva gimnazija Maribor

Povorka maturantov Prve gimnazije Maribor, 27. maj 1956 Prva gimnazija Maribor je srednješolska ustanova, natančneje gimnazija v Mariboru, Slovenija.

Poglej Kemija in Prva gimnazija Maribor

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Poglej Kemija in Računska kemija

Racemna zmes

V kemiji je racémna zmés ali racemát zmes, ki vsebuje enako količino levosučnega in desnosučnega enantiomera neke kiralne molekule.

Poglej Kemija in Racemna zmes

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Poglej Kemija in Radikal (kemija)

Radiometrično datiranje

Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.

Poglej Kemija in Radiometrično datiranje

Raj, Iran

Rej ali Raj (perz.: شهر ری, Shahr-e-Ray, "mesto Ray "), znan tudi kot Rhages (//reɪdʒəz; grško: Ῥάγαι, Rhagai, latinsko: Rhagae ali Rhaganae) in prej kot Arsacia, je glavno okrožja Raj v provinci Teheran v Iranu in je najstarejše mesto v provinci.

Poglej Kemija in Raj, Iran

Rajko Kavčič

Rajko (Rajmund) Kavčič, slovenski kemik, univerzitetni profesor in urednik, * 3. september 1915, Vodice nad Kamnikom, † 3. november 1976, Ljubljana.

Poglej Kemija in Rajko Kavčič

Ramsay

Ramsay je lahko.

Poglej Kemija in Ramsay

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Poglej Kemija in Razsežnostna analiza

Razstrupljanje

Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.

Poglej Kemija in Razstrupljanje

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Poglej Kemija in Raztopina

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Kemija in René Descartes

Richard Abegg

Richard Wilhelm Heinrich Abegg, nemški kemik, * 9. januar 1869, Gdansk, † 3. april 1910, Tessin.

Poglej Kemija in Richard Abegg

Richard Chenevix (kemik)

Richard Chenevix, irski kemik, * 1774, † 5. april 1830, Pariz.

Poglej Kemija in Richard Chenevix (kemik)

Richard Kirwan

Richard Kirwan, irski kemik, meteorolog in geolog, * 1. avgust 1733, † 22. junij 1812.

Poglej Kemija in Richard Kirwan

Richard Newland Dixon

Richard Newland Dixon, britanski kemik, * 25. december 1930, † 25. maj 2021.

Poglej Kemija in Richard Newland Dixon

Rihard Klemen

Rihard (v nemščini znan tudi kot Richard) Klemen, slovensko-avstrijski kemik in biokemik, * 24. januar 1902, Črmošnjice, † 19. maj 1998, Dunaj, Avstrija.

Poglej Kemija in Rihard Klemen

Riko Repič

Riko Repič (pravo ime Henrik Repič), slovenski kemik, biokemik, gospodarstvenik in pedagog, * 19. april 1910, Ljubljana, † 28. februar 2003, Ljubljana.

Poglej Kemija in Riko Repič

Robert Ballard

Robert Duane Ballard, ameriški častnik Ameriške vojne mornarice, oceanograf in raziskovalec, * 30. junij 1942, Wichita, Kansas, ZDA Ballard je upokojen ameriški raziskovalec, ki je najbolj znan po odkritju razbitine ladje RMS Titanic leta 1985 in razbitine nemške vojaške ladje Bismarck leta 1987 ter razbitine letalonosilke USS Yorktown leta 1998, vse tri v Atlantskem oceanu.

Poglej Kemija in Robert Ballard

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Poglej Kemija in Robert Boyle

Robert Havemann

Robert Havemann (polno ime: Robert Hans Günther Havemann), nemški kemik in politik, * 11. marec 1910, München, Nemško cesarstvo, † 9. april 1982, Grünheide, Vzhodna Nemčija.

Poglej Kemija in Robert Havemann

Robert Joseph Paton Williams

Robert Joseph Paton Williams FRS MBE, angleški kemik in akademik, * 25. februar 1926, † 21. marec 2015.

Poglej Kemija in Robert Joseph Paton Williams

Robert Robertson (kemik)

Sir Robert Robertson, škotski kemik, * 1869, † 1949.

Poglej Kemija in Robert Robertson (kemik)

Robert Robinson (kemik)

Sir Robert Robinson, angleški kemik, * 13. september 1886, † 8. februar 1975.

Poglej Kemija in Robert Robinson (kemik)

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Kemija in Robert Wilhelm Bunsen

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Kemija in Roger Bacon

Roman Modic

Roman Modic, slovenski kemik in pedagog, * 27. maj 1911, Ljubljana, † 1. avgust 2003, Ljubljana.

Poglej Kemija in Roman Modic

Ruhrstahl X-4

Vojnega letalstva ZDA (USAF) Ruhrstahl X-4 (tudi Ruhrstahl/Kramer X-4 in Panzerabwehrrakete Ruhrstahl X-4) je bila nemška vodena raketa zrak-zrak druge svetovne vojne in prva uspešna vodena raketa na svetu.

Poglej Kemija in Ruhrstahl X-4

Salicilna kislina

Salicilna kislina (po latinskem izrazu salix za vrbo, saj so jo pridobivali iz njenega lubja) spada med monohidroksibenzojske, fenolne in betahidroksi kisline.

Poglej Kemija in Salicilna kislina

Sandmeyerjeva reakcija

Sandmeyerjeva reakcija je kemijska reakcija, s katero se iz arilnih diazonijevih soli sintetizira aril halogenide.

Poglej Kemija in Sandmeyerjeva reakcija

SAR

SAR ima več pomenov.

Poglej Kemija in SAR

Satoši Omura

Satoši Omura (Ōmura Satoši), japonski biokemik, mikrobiolog in akademik, nobelovec, * 12. julij 1935, Nirasaki, Jamanaši, Japonska.

Poglej Kemija in Satoši Omura

Savo Lapanje

Savo Lapanje, slovenski kemik, biokemik in pedagog, * 1925, Novo mesto, † 1997, Ljubljana.

Poglej Kemija in Savo Lapanje

Søren Peder Lauritz Sørensen

Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik, * 9. januar 1868, Havjebjerg, Danska, † 12. februar 1939, Charlottenlund.

Poglej Kemija in Søren Peder Lauritz Sørensen

Schiemannova reakcija

Schiemannova reakcija, imenovana tudi Baltz-Schiemannova reakcija, je kemijska reakcija, v kateri se anilini preko diazonijevih fluoroboratov pretvorijo v aromatske fluoride.

Poglej Kemija in Schiemannova reakcija

Sebastijan Kovačič

Sebastijan Kovačič je kemik, ki deluje na Kemijskem inštitutu.

Poglej Kemija in Sebastijan Kovačič

Sergej Černivec

Sergej Černivec, slovenski metalurg, * 26. februar 1905, Ljubljana, † 22. januar 1978, Ljubljana.

Poglej Kemija in Sergej Černivec

Sergej Vasiljevič Lebedev

Sergej Vasiljevič Lebedev (Сергей Васильевич Лебедев), ruski kemik, izumitelj in akademik, * 13. julij 1874, Lublin, Kongresna Poljska, Rusko cesarstvo, † 2. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza.

Poglej Kemija in Sergej Vasiljevič Lebedev

Sergej Vladimirovič Iljušin

Sergej Vladimirovič Iljušin (rusko Серге́й Владими́рович Илю́шин), ruski general, letalski inženir in vojaški pilot, * 30. marec 1894, Diljalevo pri Vologdi, Rusija, † 9. februar 1977, Moskva, Rusija.

Poglej Kemija in Sergej Vladimirovič Iljušin

Sestava

Sestava je po SSKJ tisto, kar je določeno z vrsto in količino sestavin.

Poglej Kemija in Sestava

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Kemija in Seznam akademskih disciplin

Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti

Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti.

Poglej Kemija in Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti

Seznam ameriških kemikov

Seznam ameriških kemikov.

Poglej Kemija in Seznam ameriških kemikov

Seznam angleških kemikov

Seznam angleških kemikov.

Poglej Kemija in Seznam angleških kemikov

Seznam argentinskih kemikov

Seznam argentinskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam argentinskih kemikov

Seznam avstralskih kemikov

Seznam avstralskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam avstralskih kemikov

Seznam avstrijskih kemikov

Seznam avstrijskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam avstrijskih kemikov

Seznam čeških kemikov

Seznam čeških kemikov.

Poglej Kemija in Seznam čeških kemikov

Seznam španskih kemikov

Seznam španskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam španskih kemikov

Seznam švedskih kemikov

Seznam švedskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam švedskih kemikov

Seznam švicarskih kemikov

Seznam švicarskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam švicarskih kemikov

Seznam belgijskih kemikov

Seznam belgijskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam belgijskih kemikov

Seznam britanskih kemikov

Seznam britanskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam britanskih kemikov

Seznam ciprskih kemikov

Seznam ciprskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam ciprskih kemikov

Seznam danskih kemikov

Seznam danskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam danskih kemikov

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Kemija in Seznam filozofskih vsebin

Seznam finskih kemikov

Seznam finskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam finskih kemikov

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.

Poglej Kemija in Seznam fizikov

Seznam francoskih kemikov

Seznam francoskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam francoskih kemikov

Seznam guvernerjev Delawara

Seznam guvernerjev Delawara. |-bgcolor.

Poglej Kemija in Seznam guvernerjev Delawara

Seznam hrvaških kemikov

Seznam hrvaških kemikov.

Poglej Kemija in Seznam hrvaških kemikov

Seznam iranskih kemikov

Seznam iranskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam iranskih kemikov

Seznam irskih kemikov

Seznam irskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam irskih kemikov

Seznam italijanskih kemikov

Seznam italijanskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam italijanskih kemikov

Seznam japonskih kemikov

Seznam japonskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam japonskih kemikov

Seznam kanadskih kemikov

Seznam kanadskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam kanadskih kemikov

Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.

Poglej Kemija in Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kemija in Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemikov

Seznam najpomembejših kemikov.

Poglej Kemija in Seznam kemikov

Seznam madžarskih kemikov

Seznam madžarskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam madžarskih kemikov

Seznam mehiških kemikov

Seznam mehiških kemikov.

Poglej Kemija in Seznam mehiških kemikov

Seznam nemških kemikov

Seznam nemških kemikov.

Poglej Kemija in Seznam nemških kemikov

Seznam nizozemskih kemikov

Seznam nizozemskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam nizozemskih kemikov

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor.

Poglej Kemija in Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam osebnosti iz Občine Naklo

Seznam osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Naklo.

Poglej Kemija in Seznam osebnosti iz Občine Naklo

Seznam ruskih kemikov

Seznam ruskih kemikov.

Poglej Kemija in Seznam ruskih kemikov

Seznam slovenskih kemikov

Seznam slovenskih kemikov in kemijskih tehnologov. (Glej tudi: seznam slovenskih biokemikov).

Poglej Kemija in Seznam slovenskih kemikov

Sidney Altman

Sidney Altman, kanadski molekularni biolog, fizik, pedagog, akademik in nobelovec, * 7. maj 1939, Montréal, Québec, Kanada, † 5. april 2022, Rockleigh, New Jersey, ZDA.

Poglej Kemija in Sidney Altman

Silikon

Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.

Poglej Kemija in Silikon

Sima Lozanić

Sima Lozanić, srbski kemik, pedagog, politik, diplomat in akademik, * 24. februar 1847, Beograd, † 7. julij 1935, Beograd.

Poglej Kemija in Sima Lozanić

Sinteza

Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.

Poglej Kemija in Sinteza

Sistem linearnih enačb

točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.

Poglej Kemija in Sistem linearnih enačb

Slava Jeler

Slava Jeler, slovenska inženirka kemije, strokovnjakinja za tekstilno kemijo, * 2. marec 1931, Hotinja vas.

Poglej Kemija in Slava Jeler

Smiljko Ašperger

Smiljko Ašperger, MRSC, hrvaški kemik, pedagog in akademik, * 25. januar 1921, Zagreb, † 3. maj 2014, Zagreb.

Poglej Kemija in Smiljko Ašperger

Smithson Tennant

Smithson Tennant, angleški kemik, * 30. november 1761, † 22. februar 1815.

Poglej Kemija in Smithson Tennant

Smitsonit

Smitsonit ali cinkov kalavec je cinkov karbonat ZnCO3, ki kot sekundarni mineral nastaja v oksidacijskih conah skladov cinkovih rud.

Poglej Kemija in Smitsonit

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Poglej Kemija in Smodnik

Sneg (kulinarika)

Sneg iz jajčnih beljakov Sneg se v kulinariki imenuje stepeni jajčni beljak.

Poglej Kemija in Sneg (kulinarika)

Snegulka Detoni

Snegulka Detoni (de Toni) Moljk, slovenska fizičarka in kemičarka, * 22. maj 1921, Begunje pri Cerknici, † 14. januar 2016, Ljubljana.

Poglej Kemija in Snegulka Detoni

Soja

Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.

Poglej Kemija in Soja

Solvay

Solvay se lahko nanaša na.

Poglej Kemija in Solvay

Soobarjanje

Sòobárjanje ali kòprecipitácija je v kemiji sočasno obarjanje snovi, ki je pri danih razmerah običajno topna.

Poglej Kemija in Soobarjanje

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Poglej Kemija in Specifična teža

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Kemija in Specifična toplota

Splošna in anorganska kemija

Splošna in anorganska kemija:(visokošolski učbenik) je strokovno delo slovenskih znanstvenikov s področja kemije prof.dr.

Poglej Kemija in Splošna in anorganska kemija

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Kemija in Spojina

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Poglej Kemija in Spremenljivka

Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo

Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (krajše: SŠ KER) je ena izmed petih srednjih šol na Šolskem centru Celje.

Poglej Kemija in Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (krajše: SŠ SMM) je največja izmed petih srednjih šol na Šolskem centru Celje.

Poglej Kemija in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije

Sredstvo proti zmrzovanju

Sredstvo proti zmrzovanju, ki deluje do -40 stopinj Celzija Sredstvo proti zmrzovanju (ali s tujko: antifriz) je kemični aditiv, ki znižuje zmrzišče tekočine na osnovi vode.

Poglej Kemija in Sredstvo proti zmrzovanju

Stabilizator (kemija)

Stabilizator v kemiji je kemična snov, ki zavira kemijsko reakcijo med dvema ali več kemičnimi snovmi, se pravi da ima nasprotnen učinek kot katalizator.

Poglej Kemija in Stabilizator (kemija)

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Poglej Kemija in Standardni pogoji

Stane Pejovnik

Radovan Stanislav »Stane« Pejovnik, slovenski kemik, * 4. maj 1946, Dolenja vas, Prebold.

Poglej Kemija in Stane Pejovnik

Stanislao Cannizzaro

Stanislao Cannizzaro, italijanski kemik, * 13. julij 1826, † 10. maj 1910.

Poglej Kemija in Stanislao Cannizzaro

Stanko Kovačič

Stanko Kovačič, slovenski inženir kemije, kmetijski in gospodarski strokovnjak, * 5. maj 1898, Trst, † 24. julij 1977, Ankaran.

Poglej Kemija in Stanko Kovačič

Stanley B. Prusiner

Stanley Ben Prusiner, ameriški biokemik in akademik judovskega rodu, nobelovec, * 28. maj 1942, Des Moines, Iowa, Združene države Amerike.

Poglej Kemija in Stanley B. Prusiner

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Poglej Kemija in Statistična fizika

Stephanie Kwolek

Stephanie Louise Kwolek, ameriška kemičarka in izumiteljica, * 31. julij 1923, New Kensington, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 18. junij 2014, Wilmington, Delaware.

Poglej Kemija in Stephanie Kwolek

Stephen Hales

Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.

Poglej Kemija in Stephen Hales

Stereokemija

stereoizomere. Stereokemija je veja kemije, ki vključuje raziskovanje relativnih prostorskih ureditev atomov, ki tvorijo strukturo molekul, in njihovo manipulacijo.

Poglej Kemija in Stereokemija

Strojništvo

Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.

Poglej Kemija in Strojništvo

Suha teža

Suha teža biomase za različna kuriva Suha teža je masa snovi, pripravka, materiala ali organizma brez vsebnosti vode.

Poglej Kemija in Suha teža

Susumu Tonegava

Susumu Tonegava (Tonegava Susumu), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec, * 6. september 1939, Nagoja, Japonska.

Poglej Kemija in Susumu Tonegava

Svante August Arrhenius

Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.

Poglej Kemija in Svante August Arrhenius

Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Prva izdaja iz leta 1790 Prva izdaja iz leta 1840 Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta.

Poglej Kemija in Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Tadeus Reichstein

Tadeus Reichstein, švicarski kemik poljskega rodu, * 20. julij 1897, Włocławek, Poljska, † 1. avgust 1996, Basel, Švica.

Poglej Kemija in Tadeus Reichstein

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Kemija in Taksonomija

Tatjana Angerer

Tatjana Angerer, slovenska biologinja in poljudna publicistka, * Ljubljana.

Poglej Kemija in Tatjana Angerer

Tatjana Sernec Avšič

Tatjana Sernec Avšič, slovenska kemičarka in biokemičarka, * 25. september 1912, † december 2007.

Poglej Kemija in Tatjana Sernec Avšič

Tehniška srednja šola, Ljubljana

Tehniška srednja šola (kratica TSŠ) je bila šola na Aškerčevi 1 v Ljubljani, ki je pod različnimi imeni delovala od leta 1920 do okoli 2000.

Poglej Kemija in Tehniška srednja šola, Ljubljana

Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja in plakete

Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja in plakete je tekmovanje iz znanja kemije, ki ga vsako leto organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije.

Poglej Kemija in Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja in plakete

Tel Aviv

Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.

Poglej Kemija in Tel Aviv

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Kemija in Teoretična kemija

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Poglej Kemija in Teorija

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Poglej Kemija in Teorija grafov

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Kemija in Teorija grup

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Poglej Kemija in Terbij

Termit (kemija)

Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.

Poglej Kemija in Termit (kemija)

Termoelektrarna Šoštanj blok 4

Blok 4 je eden od še obratujočih blokov Termoelektrarne Šoštanj.

Poglej Kemija in Termoelektrarna Šoštanj blok 4

Theodore William Richards

Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Kemija in Theodore William Richards

Thomas Alva Edison

Thomas Alva Edison, ameriški podjetnik, znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik, * 11. februar 1847, Milan, Ohio, ZDA, † 18. oktober 1931, Glenmont, New Jersey, ZDA.

Poglej Kemija in Thomas Alva Edison

Thomas Graham (kemik)

Thomas Graham, škotski kemik, * 21. december 1805, Glasgow, Škotska, † 16. september 1869, London, Anglija.

Poglej Kemija in Thomas Graham (kemik)

Thomas Martin Lowry

Thomas Martin Lowry, angleški fizikalni kemik, * 26. oktober 1874, † 2. november 1936.

Poglej Kemija in Thomas Martin Lowry

Thomas Townsend Brown

Thomas Townsend Brown, ameriški fizik, * 18. marec 1905, Zanesville, Ohio, ZDA, † 22. oktober 1985, Avalon, otok Catalina, Kalifornija.

Poglej Kemija in Thomas Townsend Brown

Tihomir Pinter

Tihomir Pinter, slovenski fotograf, *19. januar 1938, Bjelovar, Hrvaška.

Poglej Kemija in Tihomir Pinter

Tita Kovač

Tita Kovač Artemis, slovenska kemičarka, pisateljica in publicistka, * 18. september 1930, Novo mesto, † 11. marec 2016, Topolšica.

Poglej Kemija in Tita Kovač

Točkovna grupa

Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.

Poglej Kemija in Točkovna grupa

Trajna

Lauren Bacall s trajno Trájna pričeska (tudi (trajna) ondulácija) je način oblikovanja oziroma kodranja suhih ali mokrih las s toploto ali s kemijskimi sredstvi.

Poglej Kemija in Trajna

Trajnostna potrošnja

Človek za življenje potrebuje stabilno klimo, zaščito pred škodljivim UV-sevanjem, čisto vodo in zrak ter obnovljive vire mineralov in organskih materialov, kot je na primer les in zemeljska prst.

Poglej Kemija in Trajnostna potrošnja

Trda litina

Trda litina (imenovana tudi bela litina zaradi barve loma) ima celoten ogljik vezan kot karbid.

Poglej Kemija in Trda litina

Uči Osredkar

Uči Osredkar (rojena Fajgelj), slovenska inženirka kemije, * 31. avgust 1927, Kred.

Poglej Kemija in Uči Osredkar

Ulf von Euler

Ulf Svante von Euler, švedski fiziolog in farmakolog, nobelovec, * 7. februar 1905, Stockholm, Švedska, † 9. marec 1983.

Poglej Kemija in Ulf von Euler

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.

Poglej Kemija in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Univerza McMaster

Univerza McMaster oz.

Poglej Kemija in Univerza McMaster

Univerza v Freiburgu

Univerza v Freiburgu (nemško Albert-Ludwigs-Universität Freiburg) je univerza v Freiburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1457.

Poglej Kemija in Univerza v Freiburgu

Univerza v Göttingenu

Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.

Poglej Kemija in Univerza v Göttingenu

Univerza v Heidelbergu

Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.

Poglej Kemija in Univerza v Heidelbergu

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Uspavalo

250px Uspaválo (tudi hipnotik) je zdravilna učinkovina, ki povzroča fiziološkemu spancu podobno stanje oziroma lajša nespečnost.

Poglej Kemija in Uspavalo

Valter Doleček

Valter Doleček, slovenski kemik, * 20. julij 1939, Eisenerz, Avstrija, † 24. maj 2020, Maribor.

Poglej Kemija in Valter Doleček

Vandermondova matrika

Vandermondova matrika (oznaka V \) je matrika, ki ima v vsaki vrstici za elemente člene iz geometrijskega zaporedja.

Poglej Kemija in Vandermondova matrika

Vaterit

Vaterit ali μ-CaCO3 je mineral, polimorf kalcijevega karbonata CaCO3.

Poglej Kemija in Vaterit

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Poglej Kemija in Veda

Venčeslav Kaučič

Venčeslav Kaučič, slovenski inženir kemije, * 28. september 1950, Veliki Brebrovnik.

Poglej Kemija in Venčeslav Kaučič

Vez sigma

Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.

Poglej Kemija in Vez sigma

Vicinalnost (kemija)

funkcionalne skupine, sta označena z rdečo barvo. Vicinálnost (iz latinskega vicinus – sosed), skrajšano vic-, je v kemiji značilnost kateregakoli para funkcionalnih skupin, vezanega na dva sosednja ogljikova atoma (npr. 1,2-razmerje).

Poglej Kemija in Vicinalnost (kemija)

Victor Grignard

François Auguste Victor Grignard, francoski kemik in nobelovec, * 6. maj 1871, Cherbourg, Francija, † 13. december 1935, Lyon.

Poglej Kemija in Victor Grignard

Viktor Menart

Viktor Menart, slovenski biokemik, kemik in biotehnolog, * 30. maj 1951, Kalce pri Logatcu, † 1. februar 2007, Logatec.

Poglej Kemija in Viktor Menart

Viljem Žener

Viljem Žener, slovenski inženir kemije, gospodarstvenik in strokovnjak za gumarsko tehnologijo, * 17. maj 1936, Senovo.

Poglej Kemija in Viljem Žener

ViXra

viXra je spletni arhiv elektronskih preprintov, ki ga je ustvaril britanski fizik Phil Gibbs kot alternativo prevladujočemu servisu arXiv v skrbi in nadzoru Univerze Cornell.

Poglej Kemija in ViXra

Vladimir Žitko

Vladimir Žitko, slovenski gimnazijski profesor, * 15. junij 1903, Gorica, † 13. oktober 1954, Ljubljana.

Poglej Kemija in Vladimir Žitko

Vladimir Ličen

Vladimir Ličen, slovenski kemik, * 19. september 1912, Žavlje pri Trstu, † 18. maj 1948, (?).

Poglej Kemija in Vladimir Ličen

Vladimir Prelog

Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.

Poglej Kemija in Vladimir Prelog

Vojmir Bratina

Vojmir Bratina, slovenski fizik, * 21. februar 1916, Šturje, † 18. januar 1997, Toronto.

Poglej Kemija in Vojmir Bratina

Volkmar Kohlschütter

Volkmar Kohlschütter, nemški kemik, * 29. avgust 1874, Forchheim, Nemčija, † 10. september 1938, Bern, Švica.

Poglej Kemija in Volkmar Kohlschütter

Vpliv nanotehnologije

Vpliv nanotehnologije sega od zdravstvenih, etičnih, mentalnih, pravnih in okoljskih področij, vse tja do inženirstva, biologije, kemije, računalništva in komunikacij. Glavne prednosti nanotehnologije vključujejo izboljšane proizvodne procese, sisteme za čiščenje vode in energetske sisteme ter izboljšano fizično zmogljivost, nanomedicino, proizvodnjo hrane in prehrano, kot tudi izboljšanje avtomatske proizvodnje projektov velikega obsega.

Poglej Kemija in Vpliv nanotehnologije

Vranični prisad

Vranični prisad ali antraks (tudi črni prišč) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore.

Poglej Kemija in Vranični prisad

Vukić Mićović

Vukić M. Mićović, srbski kemik, pedagog in akademik, * 1. januar 1896, Bare Kraljske, † 19. januar 1981, Beograd.

Poglej Kemija in Vukić Mićović

Vzorec

Vzôrec je lahko.

Poglej Kemija in Vzorec

Vzorec (kemija)

Vzôrec je v kemiji predstavitveni del celote.

Poglej Kemija in Vzorec (kemija)

Wallace Carothers

Wallace Hume Carothers, ameriški kemik, * 27. april 1896, Burlington, Iowa, ZDA, † 29. april 1937, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Kemija in Wallace Carothers

Walter Noddack

Walter Noddack, nemški kemik, * 17. avgust 1893, Berlin, † 7. december 1960, Berlin.

Poglej Kemija in Walter Noddack

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Poglej Kemija in Walther Hermann Nernst

Walther Wilhelm Georg Bothe

Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Kemija in Walther Wilhelm Georg Bothe

Wangari Maathai

Wangari Maathai (* 1. april 1940 – † 25. september 2011) je bila kenijska aktivistka, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir leta 2004.

Poglej Kemija in Wangari Maathai

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Poglej Kemija in Warren de la Rue

Wilhelm Homberg

Wilhelm Homberg, znan tudi kot Guillaume Homerg, nizozemski naravoslovec, * 8. januar 1652, Batavija, Indonezija, † 24. september 1715, Pariz, Francija.

Poglej Kemija in Wilhelm Homberg

Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Poglej Kemija in Wilhelm Ostwald

William Allen Miller

William Allen Miller, FRS, britanski kemik in astronom, * 17. december 1817, Ipswich, grofija Suffolk, Anglija, † 30. september 1870.

Poglej Kemija in William Allen Miller

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Kemija in William Crookes

William de Wiveleslie Abney

William de Wiveleslie Abney, FRS, angleški astronom, kemik in fotograf, * 24. julij 1843, Derby, grofija, Derbyshire, Anglija, † 3. december 1920, Folkestone, grofija Kent, Anglija.

Poglej Kemija in William de Wiveleslie Abney

William Duncan McNally

William Duncan McNally, ameriški kemik, toksikolog in izumitelj, * 8. julij 1882, Saginaw, Michigan, Združene države Amerike, † 29. junij 1961, Mobile, Alabama, ZDA.

Poglej Kemija in William Duncan McNally

William Elford Leach

William Elford Leach, FRS, angleški zoolog, * 2. februar 1791, Plymouth, Anglija, † 26. avgust 1836, Tortona, Italija.

Poglej Kemija in William Elford Leach

William Esson

William Esson, britanski matematik, * 1838, Dundee, Škotska, † 28. avgust 1916, Abingdon, grofija Oxfordshire, Anglija.

Poglej Kemija in William Esson

William Henry (kemik)

William Henry, angleški kemik, * 12. december 1775, Manchester, † 2. september 1836, Pendlebury.

Poglej Kemija in William Henry (kemik)

William Henry Bragg

Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.

Poglej Kemija in William Henry Bragg

William Higgins (kemik)

William Higgins, irski kemik, * 1763, Collooney, County Sligo, Irska, † junij 1825, Grafton Street, Dublin, Irska.

Poglej Kemija in William Higgins (kemik)

William Hyde Wollaston

William Hyde Wollaston, PRS, angleški kemik in fizik, * 6. avgust 1766, † 22. december 1828.

Poglej Kemija in William Hyde Wollaston

William Lewis (znanstvenik)

William Lewis, FRS, angleški kemik in zdravnik, * 1708, Richmond, Surrey, † 1781, Kingston, Surrey.

Poglej Kemija in William Lewis (znanstvenik)

William Odling

William Odling, angleški kemik, * 5. september 1829, Southwark, London, † 17. februar 1921, Oxford.

Poglej Kemija in William Odling

William Prout

William Prout, angleški kemik in zdravnik, * 15. januar 1785, † 9. april 1850.

Poglej Kemija in William Prout

William Ramsay

Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.

Poglej Kemija in William Ramsay

William Sealy Gosset

William Sealy Gosset, angleški matematik, statistik in kemik, * 13. junij 1876, Canterbury, grofija Kent, Anglija, † 16. oktober 1937, Beaconsfield, grofija Buckinghamshire, Anglija.

Poglej Kemija in William Sealy Gosset

William Thomas Brande

William Thomas Brande, angleški kemik, * 11. januar 1788, † 11. februar 1866.

Poglej Kemija in William Thomas Brande

William Thomas Tutte

William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.

Poglej Kemija in William Thomas Tutte

Wollastonova prizma

Zgradba in delovanje Wollastonove prizme Wollastonova prizma je optična prizma, ki spada med polarizacijske prizme.

Poglej Kemija in Wollastonova prizma

Začasna nemško-slovenska kemijska terminologija

sličica Začasna nemško-slovenska kemijska terminologija je nastala v Ljubljani leta 1921, kot predlog znanstvenega osebja kemijskega inštituta univerze Ljubljana.

Poglej Kemija in Začasna nemško-slovenska kemijska terminologija

Zažigalno orožje

Grški ogenj - prvo namensko zažigalno orožje Zažigalno orožje je vsako orožje, ki je prvenstveno namenjeno požiganju oz.

Poglej Kemija in Zažigalno orožje

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Poglej Kemija in Zakon o ohranitvi mase

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Poglej Kemija in Zakon o stalnih razmerjih

Zdenko Hans Skraup

Zdenko Hans Skraup, češko-avstrijski kemik, 3. marec 1850, Praga, † 10. september 1910, Dunaj.

Poglej Kemija in Zdenko Hans Skraup

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Poglej Kemija in Zdravilo

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Kemija in Združene države Amerike

Zelena kemija

Zelena kemija, imenovana tudi trajnostna kemija, je koncept kemije in kemijskega inženirstva, ki spodbuja razvoj proizvodov in procesov, ki bistveno zmanjšajo uporabo in proizvodnjo nevarnih snovi.

Poglej Kemija in Zelena kemija

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Kemija in Zgodovina biologije

Zgodovina ekologije

O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.

Poglej Kemija in Zgodovina ekologije

Zgodovina Irana

Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.

Poglej Kemija in Zgodovina Irana

Zgodovina Kitajske

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Kemija in Zgodovina Kitajske

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

Poglej Kemija in Zgodovina znanosti in tehnike

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Kemija in Znanost

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Kemija in Znanstvenik

Zoisova nagrada

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.

Poglej Kemija in Zoisova nagrada

Zoisovo priznanje

Zoisovo priznanje je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej.

Poglej Kemija in Zoisovo priznanje

Zrak (razločitev)

Zrak ima več pomenov.

Poglej Kemija in Zrak (razločitev)

Zrinka Tamburašev

Zrinka Tamburašev, hrvaška kémičarka, * 22. september 1921, Sisek, † 25. april 2003, Zagreb.

Poglej Kemija in Zrinka Tamburašev

Zyklon B

Zyklon B je bilo trgovsko ime pesticida, ki so ga uporabljali za pobijanje zapornikov v nekaterih uničevalnih taboriščih Tretjega rajha med holokavstom.

Poglej Kemija in Zyklon B

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Kemija in 2011

7. april

7.

Poglej Kemija in 7. april

Prav tako znan kot Inženir kemije, Kemik, Kemičarka.

, Anomalija, Anorganska kemija, António Gedeão, Antoine Lavoisier, Anton Meden, Anton Stušek, Arabci, Arend Joan Rutgers, Arthur John Birch, Arthur Michael Jaffe, Astrokemija, Astronomija, Atom, Atomska, molekulska in optična fizika, August Wilhelm von Hofmann, Auguste Laurent, Avguštin Ternovšek, Avicenna, Avogadrova konstanta, Avtomatizacija, Škotsko razsvetljenstvo, Številka CAS, Študij kemije v Ljubljani, Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich, Željko Knez, Žiga Graf, Živčni strup, Čistilna naprava, Bakrov(II) sulfat, Baltazar Baebler, Baltazar Knapič, Balthasar Hacquet, Barvanje po Giemsi, Bayer, Baza (kemija), Benjamin Wilson (slikar), Bhopalska nesreča, Biofizika, Biokemija, Bionika, Biosfera (objekt), Biotehnologija, Boštjan Genorio, Božidar Ogorevc, Bogdan Ditrich, Bogomir Koželj, Bojan Zaletel, Bojni strup, Boltzmannova porazdelitev, Boris Žemva, Boris Drujan, Boris Frlec, Boris Kidrič, Boris Krajnc, Boris Orel (fizik), Braggov pogoj, Branko Brčić, Branko Stanovnik, Brezrazsežna količina, Bruniranje, C, Cadetova tekočina, Carl Auer von Welsbach, Carl Bosch, Carl Josef Bayer, Carl Wilhelm Scheele, Cerkveni učitelji, Charles Adolphe Wurtz, Charles Friedel, Charles Hatchett, Charles Samuel Myers, Charles Sanders Peirce, Charles Soret, Chemtrails, Christian de Duve, Christian Møller, Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot, Cianokol, Cinkov sulfid, Clara Immerwahr, Clara Immerwahr (film), Claude Bernard, Claude Louis Berthollet, Clemens Winkler, Cveto Germovšek, D, Danica Tovornik, Daniel Carleton Gajdusek, Danimir Kerin, Darja Lisjak, David Anthony King, David P. Craig, Debye, Demeter Kimovec, Derek Harold Richard Barton, Destilirana voda, Dišavno olje, Diboran, Diedrska grupa, Dietrich Schmidt, Diferencialna enačba, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dinozavri, Dionis Emerik Sunko, Disproporcionacija, Disprozij, Disulfidna vez, Domžale, Donnanovo ravnovesje, Dorothy Crowfoot Hodgkin, Drago Kolar, Drago Leskovšek (kemik), Dragomir Legiša, Dragulj, Dragutin Fleš, Drevo, Dušan, Dušan Bravničar, Dušan C. Prevoršek, Dušan Hadži, Dušan Stucin, Dušan Turk, Dušanka Janežič, Duševno zdravje, Edmond H. Fischer, Edmund Mach, Eduard Buchner, Edward Charles Howard, Edward Frankland, Edward L. Tatum, Edward Williams Morley, Edwin G. Krebs, Ejnar Hertzsprung, Ekologija, Elektrarna, Električna prevodnost, Elektroda, Elektrofil, Elektrokemija, Elektronska vrzel, Elias James Corey, Emanuel Swedenborg, Emil Erlenmeyer, Emmanuelle Charpentier, Enačba, Enantiomer, Energija fotona, Engelbert Hribernik, Enologija, Enota atomske mase, Ep (extended play), Eponim, Erika Glanz, Erlenmajerica, Ernest Faninger, Ernest Kramer, Ernest Solvay, Eugène Soubeiran, Evgen Kansky (zdravnik), Ewine van Dishoeck, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Fenotiazin, Feromon, Filmska tehnika, Fiola, Fischerjeva nomenklatura, Fizika, Fluor, Formaldehid, Formula, Fosforjev pentasulfid, Fosgen, Fotografija, Fotokemični smog, Fotokemija, Frakcionirana kristalizacija (kemija), Fran Erjavec, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, François-Marie Raoult, Franc Posel, Francis Simon, Francis William Aston, Franciscus Sylvius, Franjo Kočevar, Franjo Mahorčič, Franz Carl Achard, Frederick George Donnan, Friderik Pregl, Friedlieb Ferdinand Runge, Friedrich August Kekulé, Friedrich Bergius, Friedrich Mohs, Friedrich Wöhler, Fritz Albert Lipmann, Fritz Haber, Fritz Strassmann, Fungicid, Gabrijel Berlič, Gabrijela Novak, Gasilec, Geber, Geografija, Geografija Slovenije, Geologija potopa, Geomorfologija, Georg von Békésy, George Ingle Finch, George Porter, Gerald Edelman, Germain Henri Hess, Gertrude B. Elion, Gilbert Newton Lewis, Gimnazija Želimlje, Gimnazija Bežigrad, Giulio Natta, Glicerol, Goriška matica, Gradbeništvo, Grenville Turner, Grupa, Guadalupe Ortiz de Landázuri, Gustav Robert Kirchhoff, Gustav Theodor Fechner, Haber, Hans Christian Ørsted, Harden, Harold Walter Kroto, Heksogen, Helij, Henri Braconnot, Henri Moissan, Henri Sainte-Claire Deville, Henri Victor Regnault, Henry Augustus Rowland, Henry Cavendish, Henry Moseley, Henryjev zakon, Herman Boerhaave, Hermann Emil Fischer, Hessov zakon, Hibridizacija orbital, Hidrofobnost, Hilaire de Chardonnet, Hoff, Howard Phillips Lovecraft, Hrvaška, Hrvoje Iveković, Humoralna medicina, Humphry Davy, Ida Freund, Igor Štemberger, Igor Belič, II. gimnazija Maribor, Ilja Iljič Mečnikov, Inštitut za raziskovanje krasa, Industrijska revolucija, Inertni plin, Institut "Jožef Stefan", Interferometrija, Irène Joliot-Curie, Irving Langmuir, Isaac Asimov, Ivan Bolle, Ivan Illich, Ivan Kobal (kemik), Ivan Leban (kemik), Ivan Petrovič Pavlov, Ivo Zobec, Izomer, Izrael, Iztok Turel, Izvor nevtronov, Jacobus Henricus van 't Hoff, Jacques-Louis Soret, Jakob Turk, James Dewar, James Dwight Dana, James Hutton, James Walker (kemik), James Watt, Jan Baptist van Helmont, Jan Karel van den Broek, Janez Beravs, Janez Furlan, Janez Levec (kemik), Janez Puhar, Janko Kavčič (kemik), Janvit Golob, Jöns Jacob Berzelius, Jean Henri Hassenfratz, Jean-Baptiste Biot, Jean-Baptiste Boussingault, Jean-Baptiste Dumas, Jean-Pierre Hansen, Jedrska kemija, Jedrski odpadek, Jeklo, Jelena Vladimirovna Boldireva, Jennifer Garner, Jernej Francelj, Jošinori Ohsumi, Jože Ambrožič (pisatelj), Jože Fegeš, Jože Kolarič, Jožef Jerovšek, Jožef Stefan, Jodovo število, Johan Gadolin, Johann Christian Gottlieb Ackermann, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Johann Josef Loschmidt, Johann Rudolf Glauber, Johannes Diderik van der Waals, Johannes Nicolaus Brønsted, John Blatnik, John Clarke Slater, John Cornforth, John Dalton, John Frederic Daniell, John Frederick William Herschel, John Locke, John Newlands, John Scott Haldane, John William Draper, Joseph Black, Joseph Erlanger, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph Priestley, Joseph W. Ralston, Joseph Wilson Swan, Josephus Nicolaus Laurenti, Joshua Lederberg, Josiah Willard Gibbs, Josip Makuc, Julije Domac, Julius Axelrod, Julius Plücker, Julius von Hann, Jure Zupan (kemik), Jurij Brenčič, Justus von Liebig, Kalorimetrija, Kamen modrosti, Karel Barle, Karel Grabeljšek, Karel Lutar, Karel Starc, Karl Becker, Katalizator, Kellan Lutz, Kemična vez, Kemijska fakulteta v Moskvi, Kemijska formula, Kemijski element, Kemijski inštitut, Kemijski zakon, Kemofobija, Kiralnost (fizika), Klorodifluorometan, Kmetijstvo brez obdelave tal, Kognitivna analiza dela, Koiči Tanaka, Kondenzacija, Konrad Emil Bloch, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Konstruiranje, Konstrukcijsko jeklo, Koordinacijska geometrija, Koordinacijsko število, Korozija, Krešimir, Krešimir Balenović, Kristina Žagar Soderžnik, Kritična micelarna koncentracija, Kriva pota, Kromit, Kurt Vonnegut, Kvalitativna analiza, Kvantna mehanika, Laboratorijska oprema, Ladislav Guzelj, Lado Kosta, Lars Onsager, Lastnosti vode, Le Chatelierovo načelo, Leo Hendrik Baekeland, Leo Radom, Leonardo da Vinci, Leopold Sever, Lev Premru, Libracija, Liebnova nagrada, Linus Carl Pauling, Linus Torvalds, Ljerka Kervina-Hamović, Ljubo Golič, Ljudevit Furlani, Lojze Malovrh, Lojze Vodovnik, Lothar Meyer, Louis Claude Cadet de Gassicourt, Louis de Jaucourt, Louis Jacques Thénard, Louis Pasteur, Luca della Robbia, Ludvik Žagar, Luis E. Miramontes, Lunarni meteorit, Maščobe, Madžarska, Magdalena Tovornik, Majda Žigon, Maks Samec, Maks Samec (razločitev), Maks Samec starejši, Marcel Žorga (kemik), Marcellin Berthelot, Margaret Thatcher, Maria Montessori, Marie Skłodowska-Curie, Marie von Ebner-Eschenbach, Marija Ana Lap Drozg, Marija Bešter Rogač, Marija Kosec, Marija Perpar, Marijan Dorer, Marijan Kočevar, Mario Foerster, Marjan Dremelj, Marko Andrej Zupan, Marko Bulc, Marko Kranjec (kemik), Marsov meteorit, Matija Žumer, Matjaž Kunaver, Matura, Max Adolf Westen, München, Medičejci, Medmolekulska sila, Mednarodna kemijska olimpijada, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodno nelastniško ime, Meja občutljivosti, Melvin Calvin, Metamorfne kamnine, Metateza, Metod Pogačnik, Michael Faraday, Michael Polanyi, Michel-Eugène Chevreul, Miha Žumer, Miha Kremser, Miha Tišler, Mihael Drofenik, Mihael Peternel, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Mihajlo Lj. Mihajlović, Mihajlo Pupin-Idvorski, Mikrobiolog, Milan Česnik, Milan Dular, Milan Stepišnik, Milena Horvat, Milenko Ziherl, Miloš Obradović, Miloš Pavlič, Mineralogija, Miran Čeh, Mirko Čeh, Mirko Dermelj, Mirko Košir, Miroslav Brzin, Miroslav Vovšek, Miss Slovenije 1991, Mladen Paić, Mokra kemija, Morski preliv, Mullikenova lestvica, Nada Čučnik Majcen, Nada Pavšer, Narava, Naravno okolje, Naravoslovje, Narodni laboratorij Los Alamos, Nasir at-Tusi, Natrijeva svetilka, Navadna leča, Navadni hondrit, Nezemeljsko življenje, Ni, Nikola Tesla, Nikolaj Nikolajevič Semjonov, Nikotin, Nobelova nagrada za kemijo, Numerologija, Observatorij Yerkes, Oceanografija, Odd Hassel, Okoljska kemija, Oksidacijsko stanje, Olaus Borrichius, Oliver Smithies, Onesnaženje, Optična aktivnost, Organska kemija, Osmoza, Oswald Ducrot, Otto Hahn, Otto Heinrich Warburg, Otto Wallach, Ozračje, Paladij, Paul Christian Lauterbur, Paul Ehrlich, Paul Henri Thiry d'Holbach, Paul Hermann Müller, Paul Sabatier (kemik), Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Dolar, Pavle Bohinc, Pavle Eržen, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Pelerina, Penzance, Periodni sistem elementov, Peter Glavič, Peter Joseph William Debye, Peter Woulfe, Petrokemija, PH, Pierre Curie, Pierre Duhem, Pierre Louis Dulong, Planet, Plazma (fizika), Podkoren, Polimer, Pomaranča, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 110001–120000, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 120001–130000, Pomeni imen asteroidov: 12001–13000, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Pomeni imen asteroidov: 1501–2000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Pomeni imen asteroidov: 19001–20000, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 21001–22000, Pomeni imen asteroidov: 24001–25000, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 27001–28000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 32001–33000, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Pomeni imen asteroidov: 4501–5000, Pomeni imen asteroidov: 47001–48000, Pomeni imen asteroidov: 5001–5500, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Pomeni imen asteroidov: 63001–64000, Pomeni imen asteroidov: 6501–7000, Pomeni imen asteroidov: 69001–70000, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Pomeni imen asteroidov: 7501–8000, Pomeni imen asteroidov: 8001–8500, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Preglova nagrada, Primož Lorenčak, Program Viking, Prostostna stopnja, Proton, Prva gimnazija Maribor, Računska kemija, Racemna zmes, Radikal (kemija), Radiometrično datiranje, Raj, Iran, Rajko Kavčič, Ramsay, Razsežnostna analiza, Razstrupljanje, Raztopina, René Descartes, Richard Abegg, Richard Chenevix (kemik), Richard Kirwan, Richard Newland Dixon, Rihard Klemen, Riko Repič, Robert Ballard, Robert Boyle, Robert Havemann, Robert Joseph Paton Williams, Robert Robertson (kemik), Robert Robinson (kemik), Robert Wilhelm Bunsen, Roger Bacon, Roman Modic, Ruhrstahl X-4, Salicilna kislina, Sandmeyerjeva reakcija, SAR, Satoši Omura, Savo Lapanje, Søren Peder Lauritz Sørensen, Schiemannova reakcija, Sebastijan Kovačič, Sergej Černivec, Sergej Vasiljevič Lebedev, Sergej Vladimirovič Iljušin, Sestava, Seznam akademskih disciplin, Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti, Seznam ameriških kemikov, Seznam angleških kemikov, Seznam argentinskih kemikov, Seznam avstralskih kemikov, Seznam avstrijskih kemikov, Seznam čeških kemikov, Seznam španskih kemikov, Seznam švedskih kemikov, Seznam švicarskih kemikov, Seznam belgijskih kemikov, Seznam britanskih kemikov, Seznam ciprskih kemikov, Seznam danskih kemikov, Seznam filozofskih vsebin, Seznam finskih kemikov, Seznam fizikov, Seznam francoskih kemikov, Seznam guvernerjev Delawara, Seznam hrvaških kemikov, Seznam iranskih kemikov, Seznam irskih kemikov, Seznam italijanskih kemikov, Seznam japonskih kemikov, Seznam kanadskih kemikov, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kemikov, Seznam madžarskih kemikov, Seznam mehiških kemikov, Seznam nemških kemikov, Seznam nizozemskih kemikov, Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor, Seznam osebnosti iz Občine Naklo, Seznam ruskih kemikov, Seznam slovenskih kemikov, Sidney Altman, Silikon, Sima Lozanić, Sinteza, Sistem linearnih enačb, Slava Jeler, Smiljko Ašperger, Smithson Tennant, Smitsonit, Smodnik, Sneg (kulinarika), Snegulka Detoni, Soja, Solvay, Soobarjanje, Specifična teža, Specifična toplota, Splošna in anorganska kemija, Spojina, Spremenljivka, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, Sredstvo proti zmrzovanju, Stabilizator (kemija), Standardni pogoji, Stane Pejovnik, Stanislao Cannizzaro, Stanko Kovačič, Stanley B. Prusiner, Statistična fizika, Stephanie Kwolek, Stephen Hales, Stereokemija, Strojništvo, Suha teža, Susumu Tonegava, Svante August Arrhenius, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Tadeus Reichstein, Taksonomija, Tatjana Angerer, Tatjana Sernec Avšič, Tehniška srednja šola, Ljubljana, Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja in plakete, Tel Aviv, Teoretična kemija, Teorija, Teorija grafov, Teorija grup, Terbij, Termit (kemija), Termoelektrarna Šoštanj blok 4, Theodore William Richards, Thomas Alva Edison, Thomas Graham (kemik), Thomas Martin Lowry, Thomas Townsend Brown, Tihomir Pinter, Tita Kovač, Točkovna grupa, Trajna, Trajnostna potrošnja, Trda litina, Uči Osredkar, Ulf von Euler, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza McMaster, Univerza v Freiburgu, Univerza v Göttingenu, Univerza v Heidelbergu, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uspavalo, Valter Doleček, Vandermondova matrika, Vaterit, Veda, Venčeslav Kaučič, Vez sigma, Vicinalnost (kemija), Victor Grignard, Viktor Menart, Viljem Žener, ViXra, Vladimir Žitko, Vladimir Ličen, Vladimir Prelog, Vojmir Bratina, Volkmar Kohlschütter, Vpliv nanotehnologije, Vranični prisad, Vukić Mićović, Vzorec, Vzorec (kemija), Wallace Carothers, Walter Noddack, Walther Hermann Nernst, Walther Wilhelm Georg Bothe, Wangari Maathai, Warren de la Rue, Wilhelm Homberg, Wilhelm Ostwald, William Allen Miller, William Crookes, William de Wiveleslie Abney, William Duncan McNally, William Elford Leach, William Esson, William Henry (kemik), William Henry Bragg, William Higgins (kemik), William Hyde Wollaston, William Lewis (znanstvenik), William Odling, William Prout, William Ramsay, William Sealy Gosset, William Thomas Brande, William Thomas Tutte, Wollastonova prizma, Začasna nemško-slovenska kemijska terminologija, Zažigalno orožje, Zakon o ohranitvi mase, Zakon o stalnih razmerjih, Zdenko Hans Skraup, Zdravilo, Združene države Amerike, Zelena kemija, Zgodovina biologije, Zgodovina ekologije, Zgodovina Irana, Zgodovina Kitajske, Zgodovina znanosti in tehnike, Znanost, Znanstvenik, Zoisova nagrada, Zoisovo priznanje, Zrak (razločitev), Zrinka Tamburašev, Zyklon B, 2011, 7. april.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti