Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Uporabi AI

Kazalo

1. 531 odnosi: Abecedni seznam kemijskih reakcij, Absorpcijski zakon, Acetatna vlakna, Acetilen, Aceton, Adicija, Adrenalin, Agregatno stanje, Ajnštajnij, Akrilamid, Aktinij, Aktinoidi, Aktivacijska energija, Aldehid, Aleksandra Kornhauser Frazer, Aliciklična spojina, Alifatska spojina, Alkalijska kovina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkimija, Alkin, Alkohol, Alotropija, Aluminij, Amalgam, Amedeo Avogadro, Americij, Amid, Amilaza, Amin, Aminokislina, Amonijak, Analiza, Analizna kemija, Anatolij Fjodorovič Kapustinski, Anilin, Anion, Anoda, Anorganska kemija, Anorganska spojina, Antimon, Antioksidant, Antoine Lavoisier, Archibald Scott Couper, Argon, Aromatičnost, Arrheniusova enačba, Arzen, ... Razširi indeks (481 več) » « Shrink indeks

2. Kemijski seznami

Abecedni seznam kemijskih reakcij

Abecedni seznam kemijskih reakcij je pregled člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijske reakcije in reakcijske mehanizme in nam prvenstveno služi za hitro iskanje vsebin in nadzorovanje sprememb.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Abecedni seznam kemijskih reakcij

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Absorpcijski zakon

Acetatna vlakna

Acetatna vlakna so sintetična vlakna iz acetilceluloze oziroma preja iz njih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Acetatna vlakna

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Acetilen

Aceton

Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aceton

Adicija

Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Adicija

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Adrenalin

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Agregatno stanje

Ajnštajnij

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ajnštajnij

Akrilamid

V pečenem krompirju je prisoten nevaren akrilamid. Akrilamid ali akril amid je kemična spojina s kemijsko formulo C3H5NO.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Akrilamid

Aktinij

Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aktinij

Aktinoidi

Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aktinoidi

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aktivacijska energija

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aldehid

Aleksandra Kornhauser Frazer

Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aleksandra Kornhauser Frazer

Aliciklična spojina

Najmanjša aliciklična spojina je ciklopropan. Aliciklične spojine ali alicikli so ogljikovodiki z najmanj enim ogljikovim obročem, ki nimajo aromatskih lastnosti.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aliciklična spojina

Alifatska spojina

Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alifatska spojina

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alkalijska kovina

Alkaloid

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alkaloid

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alkan

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alken

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alkimija

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alkin

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alkohol

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Alotropija

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aluminij

Amalgam

Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Amalgam

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Amedeo Avogadro

Americij

Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Americij

Amid

Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Amid

Amilaza

Amilaza je encim, ki polisaharid škrob razgrajuje do enostavnih sladkorjev.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Amilaza

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Amin

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aminokislina

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Amonijak

Analiza

Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Analiza

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Analizna kemija

Anatolij Fjodorovič Kapustinski

Anatolij Fjodorovič Kapustinski, ruski kemik, * 26. december 1906, Žitomir, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 26. avgust 1960, Moskva.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Anatolij Fjodorovič Kapustinski

Anilin

Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Anilin

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Anion

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Anoda

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Anorganska kemija

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Anorganska spojina

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Antimon

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Antioksidant

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Antoine Lavoisier

Archibald Scott Couper

Archibald Scott Couper, škotski kemik, * 31. marec 1831, Kirkintilloch, Škotska, † 11. marec 1892, Kirkintilloch.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Archibald Scott Couper

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Argon

Aromatičnost

Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Aromatičnost

Arrheniusova enačba

Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Arrheniusova enačba

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Arzen

Arzenov trioksid

Arzenov trioksid, arzenov (III) oksid ali arzenik je spojina z molekulsko formulo As2O3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Arzenov trioksid

Astat

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Astat

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Atom

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Atomska teža

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Atomski polmer

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Avogadrov zakon

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Avogadrova konstanta

Azo spojina

Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Azo spojina

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Baker

Bakrova skupina

V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bakrova skupina

Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Barij

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Barijev oksid

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Barvilo

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Baza (kemija)

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Beljakovina

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Benzen

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Berilij

Berkelij

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Berkelij

Biciklična molekula

Premosteni bicikel norbornan (biciklo2.2.1heptan). Spirociklična spojina spiro5.5undekan. DABCO, heterociklična, premostena biciklična spojina, uradno imenovana 1,4-diazabiciklo2.2.2oktan. Biciklična molekula (bi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Biciklična molekula

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Biokemija

Biomolekula

Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Biomolekula

Bioreaktor

celuloze Bioreaktor je umeten sistem, v katerem teče biološki proces, s katerim pridemo do človeku uporabnih snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bioreaktor

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Biotehnologija

Bisfenol A

Bisfenol A (kratica BPA) je organska spojina z dvema fenolno funkcionalnima skupinama, se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike in epoksi smole skupaj z drugimi komponentami.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bisfenol A

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bizmut

Blok d

right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Blok d

Blok f

right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Blok f

Blok p

right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Blok p

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Blok periodnega sistema

Blok s

right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Blok s

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bor (element)

Borij

Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Borij

Born-Haberjev ciklus

Born-Haberjev ciklus je postopek za analiziranje reakcijskih energij.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Born-Haberjev ciklus

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bose-Einsteinov kondenzat

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Boylov zakon

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Brom

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Bron

Butan (plin)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Butan (plin)

Butanol

Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Butanol

Celofan

Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Celofan

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Celuloza

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Celzijeva temperaturna lestvica

Cement

Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cement

Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cerij

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cezij

Charles Adolphe Wurtz

Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Charles Adolphe Wurtz

Ciklična spojina

Ciklična spojina (obročna spojina) je izraz za kemijsko spojino, v kateri je en del ali več delov atomov povezanih tako, da tvorijo obroč.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ciklična spojina

Cikloalkan

Cikloalkani so nasičeni ogljikovodiki z enim ali več obroči.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cikloalkan

Cikloalken

Cikloalkeni so alkeni (ogljikovodiki z vsaj eno dvojno vezjo), sklenjeni v nearomatski obroč.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cikloalken

Ciklopropan

Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ciklopropan

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cink

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cirkonij

Cistein

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Cistein

Citronska kislina

Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Citronska kislina

Džul na mol

Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Džul na mol

DDT

DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in DDT

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Delni tlak

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Deoksiribonukleinska kislina

Destilacija

Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Destilacija

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Devterij

Dializa

Dializa je biokemijski proces ločevanja snovi, ki se uporablja predvsem za čiščenje beljakovin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dializa

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Diamagnetizem

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Diamant

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Diazonijeva sol

Diazotiranje

Diazotiranje je kemijska reakcija aromatskih aminov s hladno dušikasto kislino (HNO2), v kateri nastanejo arilne diazonijeve soli s splošno formulo +X-.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Diazotiranje

Diboran

Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Diboran

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Difuzija

Difuzijski zakon

Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Difuzijski zakon

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dinamit

Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dinamit

Dioksini

Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dioksini

Disperzni sistem

Disperzni sistem je zmes dveh ali več sestavin, kjer je prva sestavina porazdeljena v drugi, vendar med seboj kemijsko ne reagirata.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Disperzni sistem

Disproporcionacija

Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Disproporcionacija

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Disprozij

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dolomit

Dopamin

Dopamin je živčni prenašalec.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dopamin

Dorothy Crowfoot Hodgkin

Dorothy Mary Hodgkin, rojena Crowfoot, OM, FRS, angleška kemičarka, nobelovka, * 12. maj 1910, Kairo, Egipt, † 29. julij 1994, Shipston-on-Stour, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dorothy Crowfoot Hodgkin

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dušik

Dušikasta kislina

Dušikasta kislina. Dušikasta ali dušikova (III) kislina je šibka enoprotonska kislina z molekulsko formulo HNO2 in molsko maso 47.0134 g/mol.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dušikasta kislina

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dušikova kislina

Dubnij

Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Dubnij

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Edward Williams Morley

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Električni dipolni moment

Elektroda

Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektroda

Elektrofilna adicija

Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektrofilna adicija

Elektrofilna substitucija

Reakcije elektrofilne substitucije so kemijske reakcije, pri katerih elektrofil premesti funkcionalno skupino v spojini, ki je ponavadi, vendar ne vedno, vodikov atom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektrofilna substitucija

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektrokemija

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektroliza

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektron

Elektron (zlata zlitina)

'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektron (zlata zlitina)

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Elektronegativnost

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Encim

Energijski nivo

Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Energijski nivo

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Enota atomske mase

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Entalpija

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Entropija (razločitev)

Erbij

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Erbij

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Etan

Etanal

Etanal (tudi acetaldehid) je organska kemijska spojina s formulo CH3CHO ali MeCHO.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Etanal

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Etanol

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Eten

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Evropij

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fahrenheitova temperaturna lestvica

Farmacevtska kemija

Farmacevtska kemija je področje farmacije, ki preučuje učinkovine in pomožne snovi s kemičnega vidika.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Farmacevtska kemija

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Faza snovi

Fazni diagram

Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fazni diagram

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fazni prehod

Fenol

Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fenol

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fermentacija

Fermij

Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fermij

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Feromagnetizem

Fischerjeva nomenklatura

D glukoza Fischerjeva nomenklatura (imenovana po nemškem kemiku Hermannu Emilu Fischerju) se uporablja v kemiji.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fischerjeva nomenklatura

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fizikalna kemija

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Flerovij

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Flogistonska teorija

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fluor

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fonon

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Formaldehid

Fosfat

Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fosfat

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fosfor

Fotokemija

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fotokemija

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Foton

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fotosinteza

Francij

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Francij

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Friderik Pregl

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Friedrich August Kekulé

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Friedrich Wöhler

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fritz Haber

Fruktoza

Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Fruktoza

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Gadolinij

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Galij

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Gay-Lussacov zakon

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Genetika

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Germanij

Glikogen

Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Glikogen

Glina

Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Glina

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Glukoza

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Gostota

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Grafen

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Grafit

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Grignardova reakcija

Gustaf Komppa

Gustaf Komppa, finski kemik, * 28. julij 1867, Viborg, Rusija, † 20. januar 1949, Helsinki, Švedska.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Gustaf Komppa

Hafnij

Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hafnij

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Halogen

Hasij

Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hasij

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Helij

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Henry Cavendish

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Henryjev zakon

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hessov zakon

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hibridizacija orbital

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hidrazin

Hidrofilnost

Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hidrofilnost

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hidrofobnost

Hidroksilamin

Hidroksilamin je anorganska spojina s kemijsko formulo NH2OH.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hidroksilamin

Hidroliza

Hidroliza (iz grščine hydro.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hidroliza

Hillov sistem

Hillov sistem je sistem pisanja kemijskih formul, ki ga je zasnoval in leta 1900 patentiral Edwin A. Hill.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hillov sistem

Histamin

Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Histamin

Holesterol

Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Holesterol

Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Holmij

Homologna vrsta

Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Homologna vrsta

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Hormon

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Humphry Davy

Idealna raztopina

Idealna raztopina ali idealna zmes je raztopina, v kateri je entalpija raztapljanja enaka 0, oziroma raztopina, v kateri so koeficienti aktivnosti, ki so merilo za idealnost, enaki 1.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Idealna raztopina

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Idealni plin

Imin

Splošna struktura imina Imin je funkcionalna skupina ali kemijska spojina, ki vsebuje dvojno vez med ogljikom in dušikom. Na dušikov atom je lahko vezan vodik (H) ali katera organska skupina (R).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Imin

Indigo

Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Indigo

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Indij

Insekticid

Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Insekticid

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Insulin

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ionizacijska energija

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ionska vez

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ionski polmer

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Iridij

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Iterbij

Itrij

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Itrij

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Izomer

Izomerizacija

pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Izomerizacija

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Izotop

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Izotopi vodika

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Izparilna toplota

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Jöns Jacob Berzelius

Jekla za nitriranje

Jekla za nitriranje so jekla za poboljšanje, ki imajo dodane še elemente, ki omogočajo difuzijo dušika v jeklo: Cr, Al, V, Ti, Mo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Jekla za nitriranje

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Jeklo

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Jod

Jodovo število

Jodovo število je kemijska mera, s katero izražamo maso joda v gramih, ki se veže s 100 g kemične snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Jodovo število

Johan Gadolin

Johan Gadolin, finski kemik, fizik in mineralog, * 5. junij 1760, Turku, Finska, † 15. avgust 1852, Mynämäki, Finska.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Johan Gadolin

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Johannes Diderik van der Waals

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in John Dalton

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Joseph Louis Gay-Lussac

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kadmij

Kafra

Kafra je voskasta aromatična snov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kafra

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalcij

Kalcijev karbid

Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalcijev karbid

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalcijev karbonat

Kalifornij

Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalifornij

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalij

Kalijev hidroksid

Kalijev hidroksid (molekulska formula: KOH) uporabljajo v kemični industriji, pri proizvodnji čistil, gnojil, agrokemikalij, kot razkužilo v kirurgiji, za pridobivanje mehkih kalijevih mil, barvil...Kalijev hidroksid je hidroskopičen, v vodi pa se raztaplja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalijev hidroksid

Kalijev permanganat

Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kalijev permanganat

Kaolinit

Kaolinit je alumosilikatni mineral s kemijsko formulo Al2Si2O5(OH)4.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kaolinit

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Karbokation

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Karboksilna kislina

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Karbonat

Kataliza

Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kataliza

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Katalizator

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kation

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Katoda

Katran

Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Katran

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kelvin

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemična vez

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemija

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemijska formula

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemijska kinetika

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemijska reakcija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemijski element

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemijski simbol

Kemijsko ravnotežje

Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kemijsko ravnotežje

Keto-enolna tavtomerija

Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Keto-enolna tavtomerija

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Keton

Ketonska telesa

Kemijska struktura ketonskih teles. Ketonska telesa so spojine, ki se pri ketozi (na primer pri stradanju ali sladkorni bolezni) pojavljajo v povišanih koncentracijah v telesnih tekočinah.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ketonska telesa

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kiralnost (fizika)

Kirij

Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kirij

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kisik

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kislina

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Klor

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kobalt

Koencim

Koencimi so organske ali koordinacijske spojine, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Koencim

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kompleksna spojina

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Koncentracija

Konrad Emil Bloch

Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, * 21. januar 1912, Neisse, Prusija (danes Poljska), † 15. oktober 2000, Burlington, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Konrad Emil Bloch

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Koordinacijsko število

Kopernicij

Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kopernicij

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kositer

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kovalentna vez

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kovalentni polmer

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kovina

Kovinska vez

Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kovinska vez

Kršec

Kršec so razni sulfidi, tako se pa imenujejo, ker krešejo iskre.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kršec

Krebsov cikel

Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Krebsov cikel

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kripton

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kristalna struktura

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kristalografija

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Krom

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kromatografija

Krvna plazma

Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Krvna plazma

Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ksenon

Kumen

Kumen je naselje v Občini Lovrenc na Pohorju.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kumen

Kvalitativna analiza

Kvalitatívna analíza je veja kemija in poglavitno vprašanje, ki zanima kemike na tem področju je: kaj je v vzorcu? Vendar se moramo zavedati, imajo različni reagenti, različno mejo občutljivosti in z analizo vzorca lahko odkrijemo le snovi v takšnih količinah, kot jih lahko zaznajo reagenti.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kvalitativna analiza

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Kvantna mehanika

Laboratorijska oprema

Laboratorijska oprema je zbirka različnih pripomočkov in opreme, ki jih rabijo kemiki in drugi znanstveniki s področja naravoslovja pri delu v laboratoriju.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Laboratorijska oprema

Lakmusov papir

Lakmusov papir (opomba: Na levi strani je univerzalna legenda. Lakmus se lahko obarva zgolj rdeče, vijolično ali plavo) Lákmusov papír je filtrirni papir, prepojen z organskim barvilom lakmusom (lakmusovo tinkturo).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Lakmusov papir

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Lantan

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Lantanoidi

Lavrencij

Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Lavrencij

Leo Hendrik Baekeland

Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Leo Hendrik Baekeland

Ligand

Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ligand

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Litij

Livermorij

Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Livermorij

Louis Jacques Thénard

Louis Jacques Thénard, francoski kemik, * 4. maj 1777, Louptire pri Nogentu-sur-Seine, Aube, Francija, † 21. junij 1857, Pariz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Louis Jacques Thénard

LSD

Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in LSD

Lutecij

Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Lutecij

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Maščobna kislina

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Magnezij

Magnezijev karbonat

Magnezijev karbonat (kemijska formula MgCO3), bela trdnina, v naravi kot mineral magnezit.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Magnezijev karbonat

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Magnezijev sulfat

Majtnerij

Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Majtnerij

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mangan

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Marie Skłodowska-Curie

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Masno število

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Medmolekulska sila

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mednarodni sistem enot

Meja občutljivosti

Mêja občutljívosti je v kemiji najnižja vrednost koncentracije neke snovi, ki se jo zazna z reagentom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Meja občutljivosti

Mendelevij

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mendelevij

Metakrilna kislina

Metakrilna ali 2-metil-2-propenojska kislina je nenasičena organska karboksilna kislina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Metakrilna kislina

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Metan

Metil metakrilat

Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Metil metakrilat

Metiloranž

Metiloranž je kemična spojina, ki se uporablja kot indikator pH.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Metiloranž

Metionin

Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Metionin

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Michael Faraday

Michel-Eugène Chevreul

Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Michel-Eugène Chevreul

Milo

Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Milo

Mineralogija

Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mineralogija

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mohsova trdotna lestvica

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mol (enota)

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Molarna prostornina

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Molekula

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Molekulska masa

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Molibden

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Molska masa

Monomer

Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Monomer

Moskovij

Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Moskovij

Mrežna energija

Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mrežna energija

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Mullikenova lestvica

Najlon

Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Najlon

Napalm

Napalm je lahko vnetljiva snov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Napalm

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Natrij

Natrijev hidrogenkarbonat

Natrijev hidrogenkarbonat, tudi ali natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona, je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbonata.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Natrijev hidrogenkarbonat

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Natrijev karbonat

Natrijev klorat

Natrijev klorat je kemijska spojina s kemijsko formulo NaClO3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Natrijev klorat

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Natrijev klorid

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nekovina

Neodim

Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Neodim

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Neon

Neptunij

Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Neptunij

Nesslerjev reagent

Nesslerjev reagent, v terminologiji IUPAC kalijev tetrajodo-merkurat(II), s kemijsko formulo K2HgI4, je občutljiv reagent za amonijak (1 ppm).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nesslerjev reagent

Nevtralizacija

Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nevtralizacija

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nevtron

Nihonij

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nihonij

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nikelj

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Niobij

Nitracija

Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nitracija

Nitriranje

Nitriranje ali tudi nitridiranje je termokemična obdelava jekla.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nitriranje

Nitrobenzen

Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nitrobenzen

Nobelij

Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nobelij

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nobelova nagrada za kemijo

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nomenklatura organske kemije IUPAC

Noradrenalin

Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Noradrenalin

Nukleofilna adicija

Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Nukleofilna adicija

Oganeson

Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Oganeson

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ogljik

Ogljik-14

Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ogljik-14

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ogljikov dioksid

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ogljikov hidrat

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ogljikova nanocevka

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ogljikova skupina

Okoljska kemija

V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Okoljska kemija

Oksalna kislina

Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Oksalna kislina

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Oksid

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Oksidacijsko stanje

Optična aktivnost

Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Optična aktivnost

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Orbitala

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Organska kemija

Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Osmij

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Paladij

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Paramagnetizem

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Parni tlak

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Paskal

Paul Christian Lauterbur

Paul Christian Lauterbur, ameriški kemik, * 6. maj 1929, Sidney, Ohio, ZDA, † 2007.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Paul Christian Lauterbur

Pentaeritritol

Pentaeritritol je organska spojina s kemijsko formulo, ki spada med polivalentne alkohole – poliole.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Pentaeritritol

Perioda periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Perioda periodnega sistema

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Periodni sistem elementov

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Peter Joseph William Debye

Petrokemija

Rafinerija nafte Petrokemija je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Petrokemija

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in PH

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Pigment

Pirit

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Pirit

Plamenišče

Plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri je nad tekočino ravno dovolj hlapov, da se zmes hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Plamenišče

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Platina

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Plin

Plinski zakoni

Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Plinski zakoni

Plutonij

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Plutonij

Pogostost izotopa

Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Pogostost izotopa

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Polimer

Polimerizacija

stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Polimerizacija

Poliuretan

thumb Poliuretan, pogosto okrajšano s PU, je katerikoli polimer, sestavljen iz verige organskih enot povezanih z uretanskimi povezavami.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Poliuretan

Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Polonij

Prazeodim

Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Prazeodim

Pripajanje

Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Pripajanje

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Prometij

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Propan

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Prosta energija

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Prosta entalpija

Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Protaktinij

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Proton

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Prvi zakon termodinamike

Raderfordij

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Raderfordij

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Radij

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Radikal (kemija)

Radikalska adicija

Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Radikalska adicija

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Radioaktivnost

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Radon

Raoultov zakon

Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Raoultov zakon

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Razširitev periodnega sistema elementov

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Razpad beta

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Razpolovni čas

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Raztopina

Reagent

Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Reagent

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Redoks reakcija

Reducent

V kemijskih reakcijah, kot je oksidacija in redukcija (ali redoks reakcija), sta dve glavni vlogi: oksidant in reducent.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Reducent

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Renij

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Ribonukleinska kislina

Riboza

Riboza je monosaharid s kemijsko formulo C5H10O5 (strukturna formula je H-(C.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Riboza

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Robert Boyle

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Robert Wilhelm Bunsen

Rodij

Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Rodij

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Rubidij

Rutenij

Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Rutenij

S-orbitala

S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in S-orbitala

Saharoza

Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Saharoza

Samarij

Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Samarij

Sandmeyerjeva reakcija

Sandmeyerjeva reakcija je kemijska reakcija, s katero se iz arilnih diazonijevih soli sintetizira aril halogenide.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sandmeyerjeva reakcija

Søren Peder Lauritz Sørensen

Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik, * 9. januar 1868, Havjebjerg, Danska, † 12. februar 1939, Charlottenlund.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Søren Peder Lauritz Sørensen

Schiemannova reakcija

Schiemannova reakcija, imenovana tudi Baltz-Schiemannova reakcija, je kemijska reakcija, v kateri se anilini preko diazonijevih fluoroboratov pretvorijo v aromatske fluoride.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Schiemannova reakcija

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Selen

Serotonin

Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Serotonin

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih spojin

Seznam kemikov

Seznam najpomembejših kemikov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemikov

Seznam kislin

Seznam kislin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Seznam kislin

Siborgij

Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Siborgij

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Silicij

Silikon

Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Silikon

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Skandij

Skupina periodnega sistema

Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Skupina periodnega sistema

Sladkor

Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sladkor

Slaterjeva krivulja

Slaterjeva krivulja - shematično Slaterjeva krivulja (tudi Bethe-Slaterjeva krivulja) ima na abscisi razmerje med a (medatomsko razdaljo atomov v snovi) in d (premerom atoma), na ordinati pa A (Interakcijo med atomi).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Slaterjeva krivulja

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Snov

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sol

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Spojina

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Srebro

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Standardni pogoji

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Statistična mehanika

Stroncij

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Stroncij

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sublimacija

Substitucija

Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Substitucija

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sulfat

Sulfid

Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sulfid

Sulfonamidi

Sulfonamidna funkcionalna skupina Sulfonamidi ali sulfamidi so skupina starejših kemoterapevtikov za zdravljenje bolezni sečil in nekaterih splošnih infektov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Sulfonamidi

Svante August Arrhenius

Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Svante August Arrhenius

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Svinec

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tališče

Talij

Talij (thalium) je kemijski element.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Talij

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Talilna toplota

Tantal (razločitev)

Tantal je lahko.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tantal (razločitev)

Tavroholna kislina

Tavroholna kislina je žolčna kislina, ki v jetrih nastane s konjugacijo holne kisline in tavrina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tavroholna kislina

Težka voda

Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Težka voda

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tehnecij

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tekočina

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Telur

Temperatura samovžiga

Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Temperatura samovžiga

Tenes

Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tenes

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Teoretična kemija

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Terbij

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Titan (element)

Titanov(III) oksid

Titanov(III) oksid (Ti2O3) je spojina titana in kisika, ki je uporabna v medicini in analizi snovi, pri protikorozijski zaščiti, redko pri izdelavi nakita in ladjedelništvu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Titanov(III) oksid

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Toplogredni plin

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Topnost

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Torij

Trinitrotoluen

Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Trinitrotoluen

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Trojna točka

Tulij

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Tulij

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Uran

Utekočinjeni zemeljski plin

evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Utekočinjeni zemeljski plin

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsov polmer

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsova sila

Vanadij

Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vanadij

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vez π

Vez sigma

Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vez sigma

Victor Grignard

François Auguste Victor Grignard, francoski kemik in nobelovec, * 6. maj 1871, Cherbourg, Francija, † 13. december 1935, Lyon.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Victor Grignard

Vinska kislina

Vinska kislina je bela kristalinična dvoprotonska organska kislina, dihidroksilni derivat jantarne kisline.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vinska kislina

Vladimir Prelog

Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vladimir Prelog

Vnetišče

Vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname in gori najmanj pet sekund.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vnetišče

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vodik

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Volfram

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vrelišče

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število

Vzorec

Vzôrec je lahko.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vzorec

Vzorec (kemija)

Vzôrec je v kemiji predstavitveni del celote.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Vzorec (kemija)

Walter Noddack

Walter Noddack, nemški kemik, * 17. avgust 1893, Berlin, † 7. december 1960, Berlin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Walter Noddack

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Walther Hermann Nernst

Wöhlerjeva sinteza

Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Wöhlerjeva sinteza

Wikipedija

10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Wikipedija

Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Wilhelm Ostwald

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in William Crookes

William Ramsay

Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in William Ramsay

Wohl-Auejeva reakcija

Wohl-Auejeva reakcija je organska reakcija med aromatsko nitro spojino in anilinom v prisotnosti alkalijskih baz v kateri nastane fenazin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Wohl-Auejeva reakcija

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zakon o ohranitvi mase

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zakon o stalnih razmerjih

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zemljoalkalijska kovina

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zlato

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zlatotopka

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zlitina

Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zmes

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Seznam kemijskih vsebin in Zrak

Glej tudi

Kemijski seznami

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti