Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin
Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin še 85 stvari v skupni (v Unijapedija): Adicija, Agregatno stanje, Aliciklična spojina, Alifatska spojina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkin, Alkohol, Alotropija, Amid, Amin, Aminokislina, Anorganska kemija, Archibald Scott Couper, Aromatičnost, Baker, Barvilo, Beljakovina, Benzen, Biokemija, Biomolekula, Celuloza, Ciklopropan, DDT, Deoksiribonukleinska kislina, Destilacija, Dušik, Encim, Etanol, ..., Fosfor, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wöhler, Glikogen, Glukoza, Gostota, Grafit, Grignardova reakcija, Gustaf Komppa, Halogen, Holesterol, Homologna vrsta, Hormon, Insekticid, Kafra, Karboksilna kislina, Karbonat, Katalizator, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kisik, Krebsov cikel, Kristalografija, Kromatografija, Leo Hendrik Baekeland, LSD, Maščobna kislina, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Metan, Michel-Eugène Chevreul, Milo, Molekulska masa, Monomer, Najlon, Nobelova nagrada za kemijo, Ogljik, Oksid, Optična aktivnost, Polimer, Polimerizacija, Prosta entalpija, Radikal (kemija), Redoks reakcija, Ribonukleinska kislina, Silicij, Sladkor, Spojina, Sublimacija, Substitucija, Tališče, Vodik, Vodikova vez, Vrelišče, Wöhlerjeva sinteza. Razširi indeks (55 več) »
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Adicija in Organska kemija · Adicija in Seznam kemijskih vsebin ·
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Organska kemija · Agregatno stanje in Seznam kemijskih vsebin ·
Aliciklična spojina
Najmanjša aliciklična spojina je ciklopropan. Aliciklične spojine ali alicikli so ogljikovodiki z najmanj enim ogljikovim obročem, ki nimajo aromatskih lastnosti.
Aliciklična spojina in Organska kemija · Aliciklična spojina in Seznam kemijskih vsebin ·
Alifatska spojina
Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.
Alifatska spojina in Organska kemija · Alifatska spojina in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Alkaloid in Organska kemija · Alkaloid in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Alkan in Organska kemija · Alkan in Seznam kemijskih vsebin ·
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Alken in Organska kemija · Alken in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Alkin in Organska kemija · Alkin in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Alkohol in Organska kemija · Alkohol in Seznam kemijskih vsebin ·
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Alotropija in Organska kemija · Alotropija in Seznam kemijskih vsebin ·
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Amid in Organska kemija · Amid in Seznam kemijskih vsebin ·
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Amin in Organska kemija · Amin in Seznam kemijskih vsebin ·
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Aminokislina in Organska kemija · Aminokislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.
Anorganska kemija in Organska kemija · Anorganska kemija in Seznam kemijskih vsebin ·
Archibald Scott Couper
Archibald Scott Couper, škotski kemik, * 31. marec 1831, Kirkintilloch, Škotska, † 11. marec 1892, Kirkintilloch.
Archibald Scott Couper in Organska kemija · Archibald Scott Couper in Seznam kemijskih vsebin ·
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Aromatičnost in Organska kemija · Aromatičnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Baker in Organska kemija · Baker in Seznam kemijskih vsebin ·
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Barvilo in Organska kemija · Barvilo in Seznam kemijskih vsebin ·
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Beljakovina in Organska kemija · Beljakovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Benzen in Organska kemija · Benzen in Seznam kemijskih vsebin ·
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Biokemija in Organska kemija · Biokemija in Seznam kemijskih vsebin ·
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Biomolekula in Organska kemija · Biomolekula in Seznam kemijskih vsebin ·
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Celuloza in Organska kemija · Celuloza in Seznam kemijskih vsebin ·
Ciklopropan
Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.
Ciklopropan in Organska kemija · Ciklopropan in Seznam kemijskih vsebin ·
DDT
DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.
DDT in Organska kemija · DDT in Seznam kemijskih vsebin ·
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Deoksiribonukleinska kislina in Organska kemija · Deoksiribonukleinska kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Destilacija in Organska kemija · Destilacija in Seznam kemijskih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Organska kemija · Dušik in Seznam kemijskih vsebin ·
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Encim in Organska kemija · Encim in Seznam kemijskih vsebin ·
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Etanol in Organska kemija · Etanol in Seznam kemijskih vsebin ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Organska kemija · Fosfor in Seznam kemijskih vsebin ·
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Friedrich August Kekulé in Organska kemija · Friedrich August Kekulé in Seznam kemijskih vsebin ·
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Friedrich Wöhler in Organska kemija · Friedrich Wöhler in Seznam kemijskih vsebin ·
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Glikogen in Organska kemija · Glikogen in Seznam kemijskih vsebin ·
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Glukoza in Organska kemija · Glukoza in Seznam kemijskih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Organska kemija · Gostota in Seznam kemijskih vsebin ·
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Grafit in Organska kemija · Grafit in Seznam kemijskih vsebin ·
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Grignardova reakcija in Organska kemija · Grignardova reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Gustaf Komppa
Gustaf Komppa, finski kemik, * 28. julij 1867, Viborg, Rusija, † 20. januar 1949, Helsinki, Švedska.
Gustaf Komppa in Organska kemija · Gustaf Komppa in Seznam kemijskih vsebin ·
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Halogen in Organska kemija · Halogen in Seznam kemijskih vsebin ·
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Holesterol in Organska kemija · Holesterol in Seznam kemijskih vsebin ·
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Homologna vrsta in Organska kemija · Homologna vrsta in Seznam kemijskih vsebin ·
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Hormon in Organska kemija · Hormon in Seznam kemijskih vsebin ·
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Insekticid in Organska kemija · Insekticid in Seznam kemijskih vsebin ·
Kafra
Kafra je voskasta aromatična snov.
Kafra in Organska kemija · Kafra in Seznam kemijskih vsebin ·
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Karboksilna kislina in Organska kemija · Karboksilna kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Karbonat in Organska kemija · Karbonat in Seznam kemijskih vsebin ·
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Katalizator in Organska kemija · Katalizator in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemična vez in Organska kemija · Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Organska kemija · Kemija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Kemijska reakcija in Organska kemija · Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Organska kemija · Kisik in Seznam kemijskih vsebin ·
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Krebsov cikel in Organska kemija · Krebsov cikel in Seznam kemijskih vsebin ·
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Kristalografija in Organska kemija · Kristalografija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Kromatografija in Organska kemija · Kromatografija in Seznam kemijskih vsebin ·
Leo Hendrik Baekeland
Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.
Leo Hendrik Baekeland in Organska kemija · Leo Hendrik Baekeland in Seznam kemijskih vsebin ·
LSD
Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.
LSD in Organska kemija · LSD in Seznam kemijskih vsebin ·
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Maščobna kislina in Organska kemija · Maščobna kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Organska kemija · Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Seznam kemijskih vsebin ·
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Metan in Organska kemija · Metan in Seznam kemijskih vsebin ·
Michel-Eugène Chevreul
Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.
Michel-Eugène Chevreul in Organska kemija · Michel-Eugène Chevreul in Seznam kemijskih vsebin ·
Milo
Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.
Milo in Organska kemija · Milo in Seznam kemijskih vsebin ·
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Molekulska masa in Organska kemija · Molekulska masa in Seznam kemijskih vsebin ·
Monomer
Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.
Monomer in Organska kemija · Monomer in Seznam kemijskih vsebin ·
Najlon
Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.
Najlon in Organska kemija · Najlon in Seznam kemijskih vsebin ·
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Nobelova nagrada za kemijo in Organska kemija · Nobelova nagrada za kemijo in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Organska kemija · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin ·
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Oksid in Organska kemija · Oksid in Seznam kemijskih vsebin ·
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Optična aktivnost in Organska kemija · Optična aktivnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Organska kemija in Polimer · Polimer in Seznam kemijskih vsebin ·
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Organska kemija in Polimerizacija · Polimerizacija in Seznam kemijskih vsebin ·
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Organska kemija in Prosta entalpija · Prosta entalpija in Seznam kemijskih vsebin ·
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Organska kemija in Radikal (kemija) · Radikal (kemija) in Seznam kemijskih vsebin ·
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Organska kemija in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Organska kemija in Ribonukleinska kislina · Ribonukleinska kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Organska kemija in Silicij · Seznam kemijskih vsebin in Silicij ·
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Organska kemija in Sladkor · Seznam kemijskih vsebin in Sladkor ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Organska kemija in Spojina · Seznam kemijskih vsebin in Spojina ·
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Organska kemija in Sublimacija · Seznam kemijskih vsebin in Sublimacija ·
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Organska kemija in Substitucija · Seznam kemijskih vsebin in Substitucija ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Organska kemija in Tališče · Seznam kemijskih vsebin in Tališče ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Organska kemija in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik ·
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Organska kemija in Vodikova vez · Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez ·
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Organska kemija in Vrelišče · Seznam kemijskih vsebin in Vrelišče ·
Wöhlerjeva sinteza
Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.
Organska kemija in Wöhlerjeva sinteza · Seznam kemijskih vsebin in Wöhlerjeva sinteza ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin
Primerjava med Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin
Organska kemija 150 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 85, indeks Jaccard je 12.45% = 85 / (150 + 533).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
