Podobnosti med Seznam kemijskih vsebin in Vodik
Seznam kemijskih vsebin in Vodik še 71 stvari v skupni (v Unijapedija): Aluminij, Amonijak, Anion, Antoine Lavoisier, Atomska teža, Baza (kemija), Berilij, Biokemija, Bor (element), Brom, Cink, Cirkonij, Devterij, Dušik, Elektroliza, Elektron, Elektronegativnost, Encim, Energijski nivo, Enota atomske mase, Fluor, Fosfor, Foton, Fotosinteza, Galij, Gostota, Helij, Henry Cavendish, Indij, Ionska vez, ..., Izotop, Jod, Katalizator, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski simbol, Kisik, Kislina, Klor, Kompleksna spojina, Kovalentna vez, Kovina, Kvantna mehanika, Lantanoidi, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Metan, Metanol, Nekovina, Nevtron, Ogljik, Ogljikov dioksid, Organska kemija, Periodni sistem elementov, Platina, Plin, Polimer, Proton, Radioaktivnost, Razpolovni čas, Redoks reakcija, Robert Boyle, Silicij, Sol, Specifična toplota, Standardni pogoji, Težka voda, Trojna točka, Voda, Vodikova vez, Vrstno število, Zlitina. Razširi indeks (41 več) »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Seznam kemijskih vsebin · Aluminij in Vodik ·
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Amonijak in Seznam kemijskih vsebin · Amonijak in Vodik ·
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Anion in Seznam kemijskih vsebin · Anion in Vodik ·
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Antoine Lavoisier in Seznam kemijskih vsebin · Antoine Lavoisier in Vodik ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Seznam kemijskih vsebin · Atomska teža in Vodik ·
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Baza (kemija) in Seznam kemijskih vsebin · Baza (kemija) in Vodik ·
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Berilij in Seznam kemijskih vsebin · Berilij in Vodik ·
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Biokemija in Seznam kemijskih vsebin · Biokemija in Vodik ·
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Bor (element) in Seznam kemijskih vsebin · Bor (element) in Vodik ·
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Brom in Seznam kemijskih vsebin · Brom in Vodik ·
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Cink in Seznam kemijskih vsebin · Cink in Vodik ·
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Cirkonij in Seznam kemijskih vsebin · Cirkonij in Vodik ·
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Devterij in Seznam kemijskih vsebin · Devterij in Vodik ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Seznam kemijskih vsebin · Dušik in Vodik ·
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Elektroliza in Seznam kemijskih vsebin · Elektroliza in Vodik ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Seznam kemijskih vsebin · Elektron in Vodik ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin · Elektronegativnost in Vodik ·
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Encim in Seznam kemijskih vsebin · Encim in Vodik ·
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Energijski nivo in Seznam kemijskih vsebin · Energijski nivo in Vodik ·
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Enota atomske mase in Seznam kemijskih vsebin · Enota atomske mase in Vodik ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Seznam kemijskih vsebin · Fluor in Vodik ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Seznam kemijskih vsebin · Fosfor in Vodik ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Seznam kemijskih vsebin · Foton in Vodik ·
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Fotosinteza in Seznam kemijskih vsebin · Fotosinteza in Vodik ·
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Galij in Seznam kemijskih vsebin · Galij in Vodik ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam kemijskih vsebin · Gostota in Vodik ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Seznam kemijskih vsebin · Helij in Vodik ·
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Henry Cavendish in Seznam kemijskih vsebin · Henry Cavendish in Vodik ·
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Indij in Seznam kemijskih vsebin · Indij in Vodik ·
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Ionska vez in Seznam kemijskih vsebin · Ionska vez in Vodik ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Seznam kemijskih vsebin · Izotop in Vodik ·
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Jod in Seznam kemijskih vsebin · Jod in Vodik ·
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Katalizator in Seznam kemijskih vsebin · Katalizator in Vodik ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin · Kemična vez in Vodik ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin · Kemijski element in Vodik ·
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Kemijski simbol in Seznam kemijskih vsebin · Kemijski simbol in Vodik ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Seznam kemijskih vsebin · Kisik in Vodik ·
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Kislina in Seznam kemijskih vsebin · Kislina in Vodik ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Seznam kemijskih vsebin · Klor in Vodik ·
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Kompleksna spojina in Seznam kemijskih vsebin · Kompleksna spojina in Vodik ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin · Kovalentna vez in Vodik ·
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Kovina in Seznam kemijskih vsebin · Kovina in Vodik ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Seznam kemijskih vsebin · Kvantna mehanika in Vodik ·
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Lantanoidi in Seznam kemijskih vsebin · Lantanoidi in Vodik ·
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Seznam kemijskih vsebin · Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Vodik ·
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Metan in Seznam kemijskih vsebin · Metan in Vodik ·
Metanol
Brez opisa.
Metanol in Seznam kemijskih vsebin · Metanol in Vodik ·
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Nekovina in Seznam kemijskih vsebin · Nekovina in Vodik ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Nevtron in Seznam kemijskih vsebin · Nevtron in Vodik ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Seznam kemijskih vsebin · Ogljik in Vodik ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin · Ogljikov dioksid in Vodik ·
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin · Organska kemija in Vodik ·
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin · Periodni sistem elementov in Vodik ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Platina in Seznam kemijskih vsebin · Platina in Vodik ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam kemijskih vsebin · Plin in Vodik ·
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Polimer in Seznam kemijskih vsebin · Polimer in Vodik ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Proton in Seznam kemijskih vsebin · Proton in Vodik ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin · Radioaktivnost in Vodik ·
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Razpolovni čas in Seznam kemijskih vsebin · Razpolovni čas in Vodik ·
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Redoks reakcija in Vodik ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Robert Boyle in Seznam kemijskih vsebin · Robert Boyle in Vodik ·
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Seznam kemijskih vsebin in Silicij · Silicij in Vodik ·
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Seznam kemijskih vsebin in Sol · Sol in Vodik ·
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota · Specifična toplota in Vodik ·
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Seznam kemijskih vsebin in Standardni pogoji · Standardni pogoji in Vodik ·
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Seznam kemijskih vsebin in Težka voda · Težka voda in Vodik ·
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Seznam kemijskih vsebin in Trojna točka · Trojna točka in Vodik ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Seznam kemijskih vsebin in Voda · Voda in Vodik ·
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez · Vodik in Vodikova vez ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število · Vodik in Vrstno število ·
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam kemijskih vsebin in Vodik imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam kemijskih vsebin in Vodik
Primerjava med Seznam kemijskih vsebin in Vodik
Seznam kemijskih vsebin 533 odnose, medtem ko je Vodik 143. Saj imajo skupno 71, indeks Jaccard je 10.50% = 71 / (533 + 143).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam kemijskih vsebin in Vodik. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: