Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota
Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota še 56 stvari v skupni (v Unijapedija): Acetilen, Amonijak, Argon, Atom, Butan (plin), Celzijeva temperaturna lestvica, Dušik, Entalpija, Etan, Etanol, Eten, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Faza snovi, Feromagnetizem, Fluor, Fonon, Gostota, Helij, Idealni plin, Joseph Louis Gay-Lussac, Kelvin, Kemija, Kemijska formula, Kemijski element, Kisik, Klor, Kripton, Kristalna struktura, Ksenon, Kvantna mehanika, ..., Magnezij, Medmolekulska sila, Mednarodni sistem enot, Metan, Mol (enota), Molekula, Molska masa, Neon, Ogljik, Ogljikov dioksid, Paskal, Peter Joseph William Debye, Plin, Propan, Prvi zakon termodinamike, Snov, Spojina, Standardni pogoji, Svinec, Tališče, Voda, Vodik, Vodikova vez, Zlitina, Zmes, Zrak. Razširi indeks (26 več) »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Acetilen in Seznam kemijskih vsebin · Acetilen in Specifična toplota ·
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Amonijak in Seznam kemijskih vsebin · Amonijak in Specifična toplota ·
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Argon in Seznam kemijskih vsebin · Argon in Specifična toplota ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Seznam kemijskih vsebin · Atom in Specifična toplota ·
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Butan (plin) in Seznam kemijskih vsebin · Butan (plin) in Specifična toplota ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam kemijskih vsebin · Celzijeva temperaturna lestvica in Specifična toplota ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Seznam kemijskih vsebin · Dušik in Specifična toplota ·
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Entalpija in Seznam kemijskih vsebin · Entalpija in Specifična toplota ·
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Etan in Seznam kemijskih vsebin · Etan in Specifična toplota ·
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Etanol in Seznam kemijskih vsebin · Etanol in Specifična toplota ·
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Eten in Seznam kemijskih vsebin · Eten in Specifična toplota ·
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Fahrenheitova temperaturna lestvica in Seznam kemijskih vsebin · Fahrenheitova temperaturna lestvica in Specifična toplota ·
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Faza snovi in Seznam kemijskih vsebin · Faza snovi in Specifična toplota ·
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Feromagnetizem in Seznam kemijskih vsebin · Feromagnetizem in Specifična toplota ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Seznam kemijskih vsebin · Fluor in Specifična toplota ·
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Fonon in Seznam kemijskih vsebin · Fonon in Specifična toplota ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam kemijskih vsebin · Gostota in Specifična toplota ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Seznam kemijskih vsebin · Helij in Specifična toplota ·
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Idealni plin in Seznam kemijskih vsebin · Idealni plin in Specifična toplota ·
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam kemijskih vsebin · Joseph Louis Gay-Lussac in Specifična toplota ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam kemijskih vsebin · Kelvin in Specifična toplota ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Seznam kemijskih vsebin · Kemija in Specifična toplota ·
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Kemijska formula in Seznam kemijskih vsebin · Kemijska formula in Specifična toplota ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin · Kemijski element in Specifična toplota ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Seznam kemijskih vsebin · Kisik in Specifična toplota ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Seznam kemijskih vsebin · Klor in Specifična toplota ·
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Kripton in Seznam kemijskih vsebin · Kripton in Specifična toplota ·
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Kristalna struktura in Seznam kemijskih vsebin · Kristalna struktura in Specifična toplota ·
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Ksenon in Seznam kemijskih vsebin · Ksenon in Specifična toplota ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Seznam kemijskih vsebin · Kvantna mehanika in Specifična toplota ·
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Magnezij in Seznam kemijskih vsebin · Magnezij in Specifična toplota ·
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Medmolekulska sila in Seznam kemijskih vsebin · Medmolekulska sila in Specifična toplota ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Seznam kemijskih vsebin · Mednarodni sistem enot in Specifična toplota ·
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Metan in Seznam kemijskih vsebin · Metan in Specifična toplota ·
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Mol (enota) in Seznam kemijskih vsebin · Mol (enota) in Specifična toplota ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Seznam kemijskih vsebin · Molekula in Specifična toplota ·
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Molska masa in Seznam kemijskih vsebin · Molska masa in Specifična toplota ·
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Neon in Seznam kemijskih vsebin · Neon in Specifična toplota ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Seznam kemijskih vsebin · Ogljik in Specifična toplota ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin · Ogljikov dioksid in Specifična toplota ·
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Paskal in Seznam kemijskih vsebin · Paskal in Specifična toplota ·
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Peter Joseph William Debye in Seznam kemijskih vsebin · Peter Joseph William Debye in Specifična toplota ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam kemijskih vsebin · Plin in Specifična toplota ·
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Propan in Seznam kemijskih vsebin · Propan in Specifična toplota ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Prvi zakon termodinamike in Seznam kemijskih vsebin · Prvi zakon termodinamike in Specifična toplota ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam kemijskih vsebin in Snov · Snov in Specifična toplota ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Seznam kemijskih vsebin in Spojina · Specifična toplota in Spojina ·
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Seznam kemijskih vsebin in Standardni pogoji · Specifična toplota in Standardni pogoji ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Seznam kemijskih vsebin in Svinec · Specifična toplota in Svinec ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Seznam kemijskih vsebin in Tališče · Specifična toplota in Tališče ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Seznam kemijskih vsebin in Voda · Specifična toplota in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Seznam kemijskih vsebin in Vodik · Specifična toplota in Vodik ·
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez · Specifična toplota in Vodikova vez ·
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Seznam kemijskih vsebin in Zlitina · Specifična toplota in Zlitina ·
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Seznam kemijskih vsebin in Zmes · Specifična toplota in Zmes ·
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Seznam kemijskih vsebin in Zrak · Specifična toplota in Zrak ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota
Primerjava med Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota
Seznam kemijskih vsebin 533 odnose, medtem ko je Specifična toplota 141. Saj imajo skupno 56, indeks Jaccard je 8.31% = 56 / (533 + 141).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
