Fotokemija in Seznam kemijskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fotokemija in Seznam kemijskih vsebin

Fotokemija vs. Seznam kemijskih vsebin

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami. Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Aceton

Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.

Aceton in Fotokemija · Aceton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Aktivacijska energija in Fotokemija · Aktivacijska energija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Alken in Fotokemija · Alken in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.

Anorganska kemija in Fotokemija · Anorganska kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Fotokemija · Atom in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Deoksiribonukleinska kislina in Fotokemija · Deoksiribonukleinska kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Encim in Fotokemija · Encim in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Eten in Fotokemija · Eten in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Fotokemija in Foton · Foton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Fotokemija in Fotosinteza · Fotosinteza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Fotokemija in Glukoza · Glukoza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Fotokemija in Kemija · Kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Fotokemija in Kemijska reakcija · Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Fotokemija in Kisik · Kisik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Fotokemija in Klor · Klor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Fotokemija in Kompleksna spojina · Kompleksna spojina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Fotokemija in Molekula · Molekula in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Fotokemija in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Fotokemija in Organska kemija · Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Fotokemija in Radikal (kemija) · Radikal (kemija) in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Fotokemija in Spojina · Seznam kemijskih vsebin in Spojina · Poglej več »

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Fotokemija in Vez π · Seznam kemijskih vsebin in Vez π · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Fotokemija in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »