Kazalo
61 odnosi: Ameriški dolar, Antivodik, Argentina, Atomska teža, Barion, Benigna novotvorba, Devterij, Druga svetovna vojna, Dušik, Eksotični atom, Električni tok, Elektroliza, Elektron, Elektronvolt, Enota atomske mase, Ernest Rutherford, Harold Clayton Urey, Helij, Hitrost svetlobe, Indija, Ion, Iran, Izotopi helija, Izotopi litija, Jedrska cepitev, Jedrski razpad, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, Kanada, Kemijski element, Kisik, Kozmični žarki, Lepton, Lepton tau, Litosfera, Magično število (fizika), Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nevtron, Nevtronij, Nobelova nagrada, Norveška, Nukleon, Obsevanje s hitrimi protoni, Parni tlak, Plin, Proton, Radioaktivnost, Rakava celica, Razpad beta, Romunija, ... Razširi indeks (11 več) »
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Poglej Izotopi vodika in Ameriški dolar
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Izotopi vodika in Antivodik
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Izotopi vodika in Argentina
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Izotopi vodika in Atomska teža
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Izotopi vodika in Barion
Benigna novotvorba
Benigna novotvorba ali benigni tumor je novotvorba (nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva), ki ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja ali zasevkov.
Poglej Izotopi vodika in Benigna novotvorba
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Izotopi vodika in Devterij
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Izotopi vodika in Druga svetovna vojna
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Izotopi vodika in Dušik
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Izotopi vodika in Eksotični atom
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Izotopi vodika in Električni tok
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Izotopi vodika in Elektroliza
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Izotopi vodika in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Izotopi vodika in Elektronvolt
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Izotopi vodika in Enota atomske mase
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Izotopi vodika in Ernest Rutherford
Harold Clayton Urey
Harold Clayton Urey, ameriški fizikalni kemik, * 29. april 1893, Walkerton, Indiana, ZDA, † 5. januar 1981, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Izotopi vodika in Harold Clayton Urey
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Izotopi vodika in Helij
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Izotopi vodika in Hitrost svetlobe
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Izotopi vodika in Indija
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Izotopi vodika in Ion
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Izotopi vodika in Iran
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Poglej Izotopi vodika in Izotopi helija
Izotopi litija
Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od 3Li do 13Li ter 5 izomerov.
Poglej Izotopi vodika in Izotopi litija
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Izotopi vodika in Jedrska cepitev
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Izotopi vodika in Jedrski razpad
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Izotopi vodika in Jedrsko orožje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Izotopi vodika in Jedrsko zlivanje
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Izotopi vodika in Kanada
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Izotopi vodika in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Izotopi vodika in Kisik
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Izotopi vodika in Kozmični žarki
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Izotopi vodika in Lepton
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Izotopi vodika in Lepton tau
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Izotopi vodika in Litosfera
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Izotopi vodika in Magično število (fizika)
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Izotopi vodika in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Izotopi vodika in Nevtron
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Izotopi vodika in Nevtronij
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Izotopi vodika in Nobelova nagrada
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Izotopi vodika in Norveška
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Izotopi vodika in Nukleon
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Poglej Izotopi vodika in Obsevanje s hitrimi protoni
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Poglej Izotopi vodika in Parni tlak
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Izotopi vodika in Plin
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Izotopi vodika in Proton
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Izotopi vodika in Radioaktivnost
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Izotopi vodika in Rakava celica
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Izotopi vodika in Razpad beta
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Izotopi vodika in Romunija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Izotopi vodika in Rusija
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Izotopi vodika in Soda in liha števila
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Izotopi vodika in Spektroskopija
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Izotopi vodika in Težka voda
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Izotopi vodika in Tritij
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Izotopi vodika in Vesolje
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Izotopi vodika in Vodik
Vzletno-pristajalna steza
Vzletno-pristajalna steza, letališka steza, pristajalna steza (ang. runway) je pravokotna površina na kateri pristajajo in vzletajo letala (ali drugi zrakoplovi).
Poglej Izotopi vodika in Vzletno-pristajalna steza
William Prout
William Prout, angleški kemik in zdravnik, * 15. januar 1785, † 9. april 1850.
Poglej Izotopi vodika in William Prout
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Izotopi vodika in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Izotopi vodika in Zvezda
Prav tako znan kot Izotop vodika, Izotopi elementa vodik, ³H tricij.