Kazalo
11 odnosi: Anihilacija, Antimaterija, Antiproton, Atom vodika, Elektron, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Ksenon, Pozitron, Proton, Verjetnost, Vodik.
- Antimaterija
- Plini
- Vodik
Anihilacija
Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.
Poglej Antivodik in Anihilacija
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Antivodik in Antimaterija
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Antivodik in Antiproton
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Poglej Antivodik in Atom vodika
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Antivodik in Elektron
Evropska organizacija za jedrske raziskave
kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.
Poglej Antivodik in Evropska organizacija za jedrske raziskave
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Antivodik in Ksenon
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Antivodik in Pozitron
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Antivodik in Proton
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Antivodik in Verjetnost
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Antivodik in Vodik