Kazalo
26 odnosi: Antidelec, Antikvark, Antiproton, Atom, Barion Σ, Električni naboj, Elektron, Foton, Hadron, Kaon, Kvark, Kvarkonij, Kvazidelec, Lepton, Mezon, Mion, Nano, Osnovni delec, Pion, Pionij, Pozitron, Pozitronij, Proton, Protonij, Sekunda, Vodik.
- Eksotični atomi
- Kvantna kromodinamika
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Eksotični atom in Antidelec
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Eksotični atom in Antikvark
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Eksotični atom in Antiproton
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Eksotični atom in Atom
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Eksotični atom in Barion Σ
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Eksotični atom in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Eksotični atom in Elektron
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Eksotični atom in Foton
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Eksotični atom in Hadron
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Eksotični atom in Kaon
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Eksotični atom in Kvark
Kvarkonij
Kvarkonij imenujemo vezano stanje kvarka in njegovega antidelca antikvarka.
Poglej Eksotični atom in Kvarkonij
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Eksotični atom in Kvazidelec
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Eksotični atom in Lepton
Mezon
nonet. JP.
Poglej Eksotični atom in Mezon
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Eksotični atom in Mion
Nano
Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.
Poglej Eksotični atom in Nano
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Eksotični atom in Osnovni delec
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Eksotični atom in Pion
Pionij
Pionij imenujemo vezano stanje dveh mezonov piona π+ in njegovega antidelca piona π-.
Poglej Eksotični atom in Pionij
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Eksotični atom in Pozitron
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Poglej Eksotični atom in Pozitronij
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Eksotični atom in Proton
Protonij
Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.
Poglej Eksotični atom in Protonij
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Eksotični atom in Sekunda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Eksotični atom in Vodik