Pionij

Pionij imenujemo vezano stanje dveh mezonov piona π+ in njegovega antidelca piona π-.

Uporabi AI

Kazalo

1. 10 odnosi: Anihilacija, Antidelec, Atomsko jedro, Eksotični atom, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Mezon, Nikelj, Pion, Proton, Sekunda.

2. Mezoni

Anihilacija

Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.

Poglej Pionij in Anihilacija

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Poglej Pionij in Antidelec

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Pionij in Atomsko jedro

Eksotični atom

Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.

Poglej Pionij in Eksotični atom

Evropska organizacija za jedrske raziskave

kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.

Poglej Pionij in Evropska organizacija za jedrske raziskave

Mezon

nonet. JP.

Poglej Pionij in Mezon

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Pionij in Nikelj

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Poglej Pionij in Pion

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Pionij in Proton

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Pionij in Sekunda

Glej tudi

Mezoni

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti