Podobnosti med Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin
Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin še 66 stvari v skupni (v Unijapedija): Aktinoidi, Alkalijska kovina, Amedeo Avogadro, Americij, Antoine Lavoisier, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Barij, Blok periodnega sistema, Brom, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dušik, Elektron, Elektronegativnost, Flerovij, Fluor, Fosfor, Galij, Gay-Lussacov zakon, Germanij, Halogen, Helij, Ionizacijska energija, Izotop, Jöns Jacob Berzelius, Jod, Kalcij, Kemija, Kemijski element, ..., Kisik, Klor, Kovalentna vez, Kovina, Lantanoidi, Livermorij, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nekovina, Neon, Nevtron, Oganeson, Ogljik, Oksid, Oksidacijsko stanje, Orbitala, Perioda periodnega sistema, Plin, Plutonij, Proton, Raderfordij, Radioaktivnost, Razširitev periodnega sistema elementov, Robert Boyle, Selen, Skandij, Skupina periodnega sistema, Snov, Spojina, Stroncij, Telur, Torij, Voda, Vodik, Vrstno število, William Ramsay, Zemljoalkalijska kovina. Razširi indeks (36 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Aktinoidi in Periodni sistem elementov · Aktinoidi in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Alkalijska kovina in Periodni sistem elementov · Alkalijska kovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Amedeo Avogadro in Periodni sistem elementov · Amedeo Avogadro in Seznam kemijskih vsebin ·
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Americij in Periodni sistem elementov · Americij in Seznam kemijskih vsebin ·
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Antoine Lavoisier in Periodni sistem elementov · Antoine Lavoisier in Seznam kemijskih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Periodni sistem elementov · Atom in Seznam kemijskih vsebin ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Periodni sistem elementov · Atomska teža in Seznam kemijskih vsebin ·
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Atomski polmer in Periodni sistem elementov · Atomski polmer in Seznam kemijskih vsebin ·
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Barij in Periodni sistem elementov · Barij in Seznam kemijskih vsebin ·
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Blok periodnega sistema in Periodni sistem elementov · Blok periodnega sistema in Seznam kemijskih vsebin ·
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Brom in Periodni sistem elementov · Brom in Seznam kemijskih vsebin ·
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Periodni sistem elementov · Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Seznam kemijskih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Periodni sistem elementov · Dušik in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Periodni sistem elementov · Elektron in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Periodni sistem elementov · Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Flerovij in Periodni sistem elementov · Flerovij in Seznam kemijskih vsebin ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Periodni sistem elementov · Fluor in Seznam kemijskih vsebin ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Periodni sistem elementov · Fosfor in Seznam kemijskih vsebin ·
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Galij in Periodni sistem elementov · Galij in Seznam kemijskih vsebin ·
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Gay-Lussacov zakon in Periodni sistem elementov · Gay-Lussacov zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Germanij in Periodni sistem elementov · Germanij in Seznam kemijskih vsebin ·
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Halogen in Periodni sistem elementov · Halogen in Seznam kemijskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Periodni sistem elementov · Helij in Seznam kemijskih vsebin ·
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Ionizacijska energija in Periodni sistem elementov · Ionizacijska energija in Seznam kemijskih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Periodni sistem elementov · Izotop in Seznam kemijskih vsebin ·
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Jöns Jacob Berzelius in Periodni sistem elementov · Jöns Jacob Berzelius in Seznam kemijskih vsebin ·
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Jod in Periodni sistem elementov · Jod in Seznam kemijskih vsebin ·
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Kalcij in Periodni sistem elementov · Kalcij in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Periodni sistem elementov · Kemija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Periodni sistem elementov · Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Periodni sistem elementov · Kisik in Seznam kemijskih vsebin ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Periodni sistem elementov · Klor in Seznam kemijskih vsebin ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kovalentna vez in Periodni sistem elementov · Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Kovina in Periodni sistem elementov · Kovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Lantanoidi in Periodni sistem elementov · Lantanoidi in Seznam kemijskih vsebin ·
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Livermorij in Periodni sistem elementov · Livermorij in Seznam kemijskih vsebin ·
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Periodni sistem elementov · Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Seznam kemijskih vsebin ·
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Nekovina in Periodni sistem elementov · Nekovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Neon in Periodni sistem elementov · Neon in Seznam kemijskih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Nevtron in Periodni sistem elementov · Nevtron in Seznam kemijskih vsebin ·
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Oganeson in Periodni sistem elementov · Oganeson in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Periodni sistem elementov · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin ·
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Oksid in Periodni sistem elementov · Oksid in Seznam kemijskih vsebin ·
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Oksidacijsko stanje in Periodni sistem elementov · Oksidacijsko stanje in Seznam kemijskih vsebin ·
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Orbitala in Periodni sistem elementov · Orbitala in Seznam kemijskih vsebin ·
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Perioda periodnega sistema in Periodni sistem elementov · Perioda periodnega sistema in Seznam kemijskih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Periodni sistem elementov in Plin · Plin in Seznam kemijskih vsebin ·
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Periodni sistem elementov in Plutonij · Plutonij in Seznam kemijskih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Periodni sistem elementov in Proton · Proton in Seznam kemijskih vsebin ·
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Periodni sistem elementov in Raderfordij · Raderfordij in Seznam kemijskih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Periodni sistem elementov in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Periodni sistem elementov in Razširitev periodnega sistema elementov · Razširitev periodnega sistema elementov in Seznam kemijskih vsebin ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Periodni sistem elementov in Robert Boyle · Robert Boyle in Seznam kemijskih vsebin ·
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Periodni sistem elementov in Selen · Selen in Seznam kemijskih vsebin ·
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Periodni sistem elementov in Skandij · Seznam kemijskih vsebin in Skandij ·
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Periodni sistem elementov in Skupina periodnega sistema · Seznam kemijskih vsebin in Skupina periodnega sistema ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Periodni sistem elementov in Snov · Seznam kemijskih vsebin in Snov ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Periodni sistem elementov in Spojina · Seznam kemijskih vsebin in Spojina ·
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Periodni sistem elementov in Stroncij · Seznam kemijskih vsebin in Stroncij ·
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Periodni sistem elementov in Telur · Seznam kemijskih vsebin in Telur ·
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Periodni sistem elementov in Torij · Seznam kemijskih vsebin in Torij ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Periodni sistem elementov in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Periodni sistem elementov in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Periodni sistem elementov in Vrstno število · Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število ·
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Periodni sistem elementov in William Ramsay · Seznam kemijskih vsebin in William Ramsay ·
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Periodni sistem elementov in Zemljoalkalijska kovina · Seznam kemijskih vsebin in Zemljoalkalijska kovina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin
Primerjava med Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin
Periodni sistem elementov 104 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 66, indeks Jaccard je 10.36% = 66 / (104 + 533).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: