Kazalo
55 odnosi: Živo srebro, Žlahtni plin, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Baker, Blok periodnega sistema, Cink, Cinkova skupina, Džul na mol, Dubna, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronvolt, Flerovij, Gostota, Halkogen, Hidroliza, Izomer, Izotop, Jedrska cepitev, Kadmij, Kemijski element, Kemijski simbol, Kozmični žarki, Kristalna struktura, Ksenon, Kubični kristalni sistem, Livermorij, Lutecij, Masno število, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nature, Nikolaj Kopernik, Oganeson, Oksidacijsko stanje, Paladij, Periodni sistem elementov, Physical Review Letters, Platina, Polarnost, Polprevodnik, Pospeševalnik, Prepovedani pas, Ptolemaj, Radioaktivnost, Radon, Razpolovni čas, Rusija, Selen, Springer Science+Business Media, Srebro, ... Razširi indeks (5 več) »
- Jedrska fizika
- Kemični elementi
- Prehodne kovine
- Sintetični elementi
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Kopernicij in Živo srebro
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Kopernicij in Žlahtni plin
Časovnica odkritij kemijskih elementov
Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.
Poglej Kopernicij in Časovnica odkritij kemijskih elementov
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Kopernicij in Baker
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Kopernicij in Blok periodnega sistema
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Kopernicij in Cink
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Kopernicij in Cinkova skupina
Džul na mol
Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.
Poglej Kopernicij in Džul na mol
Dubna
Dubna je mesto v Taldomskem distriktu v Moskovski oblasti ob Volgi.
Poglej Kopernicij in Dubna
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Poglej Kopernicij in Elektronska afiniteta
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Kopernicij in Elektronska lupina
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Kopernicij in Elektronvolt
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Kopernicij in Flerovij
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Kopernicij in Gostota
Halkogen
Halkogeni so kemijski elementi iz 16.
Poglej Kopernicij in Halkogen
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Kopernicij in Hidroliza
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Kopernicij in Izomer
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Kopernicij in Izotop
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Kopernicij in Jedrska cepitev
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Kopernicij in Kadmij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Kopernicij in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Kopernicij in Kemijski simbol
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Kopernicij in Kozmični žarki
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Kopernicij in Kristalna struktura
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Kopernicij in Ksenon
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Kopernicij in Kubični kristalni sistem
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Kopernicij in Livermorij
Lutecij
Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.
Poglej Kopernicij in Lutecij
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Kopernicij in Masno število
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Kopernicij in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Kopernicij in Nature
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Kopernicij in Nikolaj Kopernik
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Kopernicij in Oganeson
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Kopernicij in Oksidacijsko stanje
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Kopernicij in Paladij
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Kopernicij in Periodni sistem elementov
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Kopernicij in Physical Review Letters
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Kopernicij in Platina
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Kopernicij in Polarnost
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Kopernicij in Polprevodnik
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Kopernicij in Pospeševalnik
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.
Poglej Kopernicij in Prepovedani pas
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Kopernicij in Ptolemaj
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Kopernicij in Radioaktivnost
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Kopernicij in Radon
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Kopernicij in Razpolovni čas
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Kopernicij in Rusija
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Kopernicij in Selen
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Kopernicij in Springer Science+Business Media
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Kopernicij in Srebro
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Kopernicij in Standardni pogoji
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Kopernicij in Svinec
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Kopernicij in Vrstno število
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Kopernicij in Zajetje elektrona
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Kopernicij in Zlato
Glej tudi
Jedrska fizika
Kemični elementi
Prehodne kovine
Sintetični elementi
Prav tako znan kot Ununbij.