Kazalo
40 odnosi: Adicija, Alkilacija, Analiza, Blancova klorometilacija, Clemmensenova redukcija, Diazotiranje, Disproporcionacija, Eksotermna reakcija, Elektrofilna adicija, Elektrofilna substitucija, Endotermna reakcija, Fermentacija, Fotosinteza, Friedel-Craftsova reakcija, Gattermannova reakcija, Grignardova reakcija, Hidroliza, Izomerizacija, Keto-enolna tavtomerija, Kloriranje, Kreking, Kumenski postopek, Nevtralizacija, Nitracija, Nitriranje, Nukleofilna adicija, Polimerizacija, Pripajanje, Radikalska adicija, Redoks reakcija, Sandmeyerjeva reakcija, Schiemannova reakcija, Schollova reakcija, Schotten-Baumannova reakcija, Sinteza, Substitucija, Wikipedija, Wohl-Auejeva reakcija, Wolffenstein-Bötersova reakcija, Zincke-Suhlova reakcija.
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Adicija
Alkilacija
Alkilacija je prenos alkilne skupine z ene spojine na drugo.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Alkilacija
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Analiza
Blancova klorometilacija
Blancova klorometilacija je organska kemijska reakcija aromatskih obročev s formaldehidom in vodikovim kloridom v prisotnosti cinkovega klorida kot katalizatorja.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Blancova klorometilacija
Clemmensenova redukcija
Clemmensenova redukcija je kemijska reakcija, v kateri se ketoni (in aldehidi) s cinkovim amalgamom in klorovodikovo kislino reducirajo v alkane.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Clemmensenova redukcija
Diazotiranje
Diazotiranje je kemijska reakcija aromatskih aminov s hladno dušikasto kislino (HNO2), v kateri nastanejo arilne diazonijeve soli s splošno formulo +X-.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Diazotiranje
Disproporcionacija
Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Disproporcionacija
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Eksotermna reakcija
Elektrofilna adicija
Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Elektrofilna adicija
Elektrofilna substitucija
Reakcije elektrofilne substitucije so kemijske reakcije, pri katerih elektrofil premesti funkcionalno skupino v spojini, ki je ponavadi, vendar ne vedno, vodikov atom.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Elektrofilna substitucija
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Endotermna reakcija
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Fermentacija
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Fotosinteza
Friedel-Craftsova reakcija
Friedel–Craftsove reakcije so niz kemijskih reakcij, ki sta jih razvila Charles Friedel in James Mason Crafts leta 1877, v katerih aromatski ogljikovodiki pod katalitskim vplivom ene od Lewisovih kislin, na primer FeCl3, AlCl3, H2SO4, H3PO4, HF ali HgSO4, reagirajo z alkilhalidi, alkoholi, alkeni ali alkini in tvorijo alkilirane aromate.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Friedel-Craftsova reakcija
Gattermannova reakcija
Gattermannova reakcija ali Gattermannova sinteza aldehidov je kemijska reakcija, v kateri se aromatske spojine formilirajo z vodikovim cianidom v prisotnosti Friedel-Craftsovega katalizatorja, na primer AlCl3.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Gattermannova reakcija
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Grignardova reakcija
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Hidroliza
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Izomerizacija
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Keto-enolna tavtomerija
Kloriranje
Kloriranje je kemijski postopek, pri katerem se nek (predvsem vodikov) radikal zamenja z atomom klora.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Kloriranje
Kreking
Kreking ali razbijanje je postopek, s katerim kompleksne organske molekule ali dolgoverižni ogljikovodiki, z razcepitvijo vezi ogljik-ogljik na kompleksne molekule razpadejo na enostavnejše molekule z manj atomi ogljika.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Kreking
Kumenski postopek
Kumenski postopek, kumensko-fenolni postopek ali Hockov postopek je industrijski postopek za sintezo fenola in acetona iz benzena in propena.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Kumenski postopek
Nevtralizacija
Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Nevtralizacija
Nitracija
Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Nitracija
Nitriranje
Nitriranje ali tudi nitridiranje je termokemična obdelava jekla.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Nitriranje
Nukleofilna adicija
Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Nukleofilna adicija
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Polimerizacija
Pripajanje
Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Pripajanje
Radikalska adicija
Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Radikalska adicija
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Redoks reakcija
Sandmeyerjeva reakcija
Sandmeyerjeva reakcija je kemijska reakcija, s katero se iz arilnih diazonijevih soli sintetizira aril halogenide.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Sandmeyerjeva reakcija
Schiemannova reakcija
Schiemannova reakcija, imenovana tudi Baltz-Schiemannova reakcija, je kemijska reakcija, v kateri se anilini preko diazonijevih fluoroboratov pretvorijo v aromatske fluoride.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Schiemannova reakcija
Schollova reakcija
Schollova reakcija je spajanje dveh aromatskih spojin s pomočjo Lewisove in protonske kisline.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Schollova reakcija
Schotten-Baumannova reakcija
Schotten–Baumannova reakcija je postopek za sintezo amidov iz aminov in kislinskih anhidridov: Ime Schotten–Baumannova reakcija se včasih uporablja tudi za reakcije med kislinskimi kloridi in Alkoholi, v katerih nastajajo estri.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Schotten-Baumannova reakcija
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Sinteza
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Substitucija
Wikipedija
10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Wikipedija
Wohl-Auejeva reakcija
Wohl-Auejeva reakcija je organska reakcija med aromatsko nitro spojino in anilinom v prisotnosti alkalijskih baz v kateri nastane fenazin.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Wohl-Auejeva reakcija
Wolffenstein-Bötersova reakcija
Wolffenstein-Bötersova reakcija je organska reakcija, ki z zmesjo dušikove kisline in živosrebrovega(II) nitrata pretvori benzen v pikrinsko kislino: Številne študije kažejo, da živosrebrov nitrat najprej pretvori benzen v nitrozo spojino (spojina s splošno formulo RNO), iz nje pa preko diazonijeve soli nastane fenol.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Wolffenstein-Bötersova reakcija
Zincke-Suhlova reakcija
Zincke–Suhlova reakcija je poseben primer Friedel-Craftsove alkilacije, ki sta ga prva opisala nemška kemika Theodor Zincke in R. Suhl leta 1906.
Poglej Abecedni seznam kemijskih reakcij in Zincke-Suhlova reakcija