Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin še 235 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcijski zakon, Agregatno stanje, Ajnštajnij, Aktinij, Aluminij, Amedeo Avogadro, Americij, Anion, Anoda, Antimon, Argon, Arzen, Astat, Atom, Atomska teža, Avogadrov zakon, Avogadrova konstanta, Baker, Barij, Barvilo, Berilij, Berkelij, Bizmut, Bor (element), Bose-Einsteinov kondenzat, Boylov zakon, Brom, Celzijeva temperaturna lestvica, Cerij, Cezij, ..., Cink, Cirkonij, Delni tlak, Destilacija, Devterij, Dializa, Diamagnetizem, Difuzija, Difuzijski zakon, Disprozij, Dušik, Dubnij, Edward Williams Morley, Električni dipolni moment, Elektroda, Elektroliza, Elektron, Elektronegativnost, Energijski nivo, Enota atomske mase, Entalpija, Entropija (razločitev), Erbij, Evropij, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Faza snovi, Fazni diagram, Fazni prehod, Fermij, Feromagnetizem, Fizikalna kemija, Flogistonska teorija, Fluor, Fonon, Fosfor, Foton, Francij, Gadolinij, Galij, Gay-Lussacov zakon, Germanij, Gostota, Hafnij, Helij, Henry Cavendish, Hidrofilnost, Hidrofobnost, Holmij, Idealni plin, Indij, Ionizacijska energija, Ionska vez, Ionski polmer, Iridij, Iterbij, Itrij, Izomer, Izotop, Izparilna toplota, Jod, Johannes Diderik van der Waals, John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Kadmij, Kalcij, Kalifornij, Kalij, Kation, Katoda, Kelvin, Kemična vez, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski simbol, Kiralnost (fizika), Kirij, Kisik, Klor, Kobalt, Koncentracija, Kositer, Kovalentna vez, Kovinska vez, Kripton, Kristalna struktura, Kristalografija, Krom, Kromatografija, Ksenon, Kvantna mehanika, Lantan, Lantanoidi, Lavrencij, Litij, Lutecij, Magnezij, Mangan, Marie Skłodowska-Curie, Masno število, Medmolekulska sila, Mednarodni sistem enot, Mendelevij, Michael Faraday, Mohsova trdotna lestvica, Mol (enota), Molarna prostornina, Molekula, Molekulska masa, Molibden, Molska masa, Mrežna energija, Natrij, Neodim, Neon, Neptunij, Nevtron, Nikelj, Niobij, Nobelij, Ogljik, Oksid, Optična aktivnost, Orbitala, Osmij, Paladij, Paramagnetizem, Parni tlak, Paskal, Periodni sistem elementov, Peter Joseph William Debye, Platina, Plin, Plinski zakoni, Plutonij, Polimer, Polimerizacija, Polonij, Prazeodim, Prometij, Prosta energija, Prosta entalpija, Protaktinij, Proton, Prvi zakon termodinamike, Raderfordij, Radij, Radioaktivnost, Radon, Raoultov zakon, Razpad beta, Razpolovni čas, Raztopina, Redoks reakcija, Renij, Robert Boyle, Robert Wilhelm Bunsen, Rodij, Rubidij, Rutenij, Samarij, Selen, Seznam, Silicij, Skandij, Snov, Specifična toplota, Spojina, Srebro, Statistična mehanika, Stroncij, Sublimacija, Svinec, Tališče, Talij, Talilna toplota, Tantal (razločitev), Težka voda, Tehnecij, Tekočina, Telur, Terbij, Termodinamika, Titan (element), Topnost, Torij, Trojna točka, Tulij, Uran, Van der Waalsov polmer, Van der Waalsova sila, Vanadij, Voda, Vodik, Volfram, Vrelišče, Vrstno število, Vzorec, Walther Hermann Nernst, Wikipedija, William Crookes, Zakon o ohranitvi mase, Zlato, Zlitina, Zmes. Razširi indeks (205 več) »
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Absorpcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Absorpcijski zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Seznam fizikalnih vsebin · Agregatno stanje in Seznam kemijskih vsebin ·
Ajnštajnij
Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.
Ajnštajnij in Seznam fizikalnih vsebin · Ajnštajnij in Seznam kemijskih vsebin ·
Aktinij
Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.
Aktinij in Seznam fizikalnih vsebin · Aktinij in Seznam kemijskih vsebin ·
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin · Aluminij in Seznam kemijskih vsebin ·
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Amedeo Avogadro in Seznam fizikalnih vsebin · Amedeo Avogadro in Seznam kemijskih vsebin ·
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Americij in Seznam fizikalnih vsebin · Americij in Seznam kemijskih vsebin ·
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Anion in Seznam fizikalnih vsebin · Anion in Seznam kemijskih vsebin ·
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Anoda in Seznam fizikalnih vsebin · Anoda in Seznam kemijskih vsebin ·
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Antimon in Seznam fizikalnih vsebin · Antimon in Seznam kemijskih vsebin ·
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Argon in Seznam fizikalnih vsebin · Argon in Seznam kemijskih vsebin ·
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Arzen in Seznam fizikalnih vsebin · Arzen in Seznam kemijskih vsebin ·
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Astat in Seznam fizikalnih vsebin · Astat in Seznam kemijskih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Atom in Seznam kemijskih vsebin ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Seznam fizikalnih vsebin · Atomska teža in Seznam kemijskih vsebin ·
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Avogadrov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Avogadrov zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Avogadrova konstanta in Seznam kemijskih vsebin ·
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Baker in Seznam kemijskih vsebin ·
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Barij in Seznam fizikalnih vsebin · Barij in Seznam kemijskih vsebin ·
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Barvilo in Seznam fizikalnih vsebin · Barvilo in Seznam kemijskih vsebin ·
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Berilij in Seznam fizikalnih vsebin · Berilij in Seznam kemijskih vsebin ·
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Berkelij in Seznam fizikalnih vsebin · Berkelij in Seznam kemijskih vsebin ·
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Bizmut in Seznam fizikalnih vsebin · Bizmut in Seznam kemijskih vsebin ·
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Bor (element) in Seznam fizikalnih vsebin · Bor (element) in Seznam kemijskih vsebin ·
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Bose-Einsteinov kondenzat in Seznam fizikalnih vsebin · Bose-Einsteinov kondenzat in Seznam kemijskih vsebin ·
Boylov zakon
Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Boylov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Boylov zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Brom in Seznam fizikalnih vsebin · Brom in Seznam kemijskih vsebin ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam kemijskih vsebin ·
Cerij
Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.
Cerij in Seznam fizikalnih vsebin · Cerij in Seznam kemijskih vsebin ·
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Cezij in Seznam fizikalnih vsebin · Cezij in Seznam kemijskih vsebin ·
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Cink in Seznam fizikalnih vsebin · Cink in Seznam kemijskih vsebin ·
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Cirkonij in Seznam fizikalnih vsebin · Cirkonij in Seznam kemijskih vsebin ·
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Delni tlak in Seznam fizikalnih vsebin · Delni tlak in Seznam kemijskih vsebin ·
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Destilacija in Seznam fizikalnih vsebin · Destilacija in Seznam kemijskih vsebin ·
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Devterij in Seznam fizikalnih vsebin · Devterij in Seznam kemijskih vsebin ·
Dializa
Dializa je biokemijski proces ločevanja snovi, ki se uporablja predvsem za čiščenje beljakovin.
Dializa in Seznam fizikalnih vsebin · Dializa in Seznam kemijskih vsebin ·
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Diamagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Diamagnetizem in Seznam kemijskih vsebin ·
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Difuzija in Seznam kemijskih vsebin ·
Difuzijski zakon
Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.
Difuzijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Difuzijski zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Disprozij
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Disprozij in Seznam fizikalnih vsebin · Disprozij in Seznam kemijskih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Seznam fizikalnih vsebin · Dušik in Seznam kemijskih vsebin ·
Dubnij
Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.
Dubnij in Seznam fizikalnih vsebin · Dubnij in Seznam kemijskih vsebin ·
Edward Williams Morley
Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.
Edward Williams Morley in Seznam fizikalnih vsebin · Edward Williams Morley in Seznam kemijskih vsebin ·
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Električni dipolni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Električni dipolni moment in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Elektroda in Seznam fizikalnih vsebin · Elektroda in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Elektroliza in Seznam fizikalnih vsebin · Elektroliza in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Elektron in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Seznam fizikalnih vsebin · Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Energijski nivo in Seznam fizikalnih vsebin · Energijski nivo in Seznam kemijskih vsebin ·
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Enota atomske mase in Seznam fizikalnih vsebin · Enota atomske mase in Seznam kemijskih vsebin ·
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Entalpija in Seznam fizikalnih vsebin · Entalpija in Seznam kemijskih vsebin ·
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Entropija (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin · Entropija (razločitev) in Seznam kemijskih vsebin ·
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Erbij in Seznam fizikalnih vsebin · Erbij in Seznam kemijskih vsebin ·
Evropij
Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.
Evropij in Seznam fizikalnih vsebin · Evropij in Seznam kemijskih vsebin ·
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Fahrenheitova temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Fahrenheitova temperaturna lestvica in Seznam kemijskih vsebin ·
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Faza snovi in Seznam fizikalnih vsebin · Faza snovi in Seznam kemijskih vsebin ·
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Fazni diagram in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni diagram in Seznam kemijskih vsebin ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni prehod in Seznam kemijskih vsebin ·
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Fermij in Seznam fizikalnih vsebin · Fermij in Seznam kemijskih vsebin ·
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Feromagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Feromagnetizem in Seznam kemijskih vsebin ·
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Fizikalna kemija in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalna kemija in Seznam kemijskih vsebin ·
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Flogistonska teorija in Seznam fizikalnih vsebin · Flogistonska teorija in Seznam kemijskih vsebin ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Seznam fizikalnih vsebin · Fluor in Seznam kemijskih vsebin ·
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Fonon in Seznam fizikalnih vsebin · Fonon in Seznam kemijskih vsebin ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Seznam fizikalnih vsebin · Fosfor in Seznam kemijskih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Foton in Seznam kemijskih vsebin ·
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Francij in Seznam fizikalnih vsebin · Francij in Seznam kemijskih vsebin ·
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Gadolinij in Seznam fizikalnih vsebin · Gadolinij in Seznam kemijskih vsebin ·
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Galij in Seznam fizikalnih vsebin · Galij in Seznam kemijskih vsebin ·
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Gay-Lussacov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Gay-Lussacov zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Germanij in Seznam fizikalnih vsebin · Germanij in Seznam kemijskih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota in Seznam kemijskih vsebin ·
Hafnij
Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.
Hafnij in Seznam fizikalnih vsebin · Hafnij in Seznam kemijskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Seznam fizikalnih vsebin · Helij in Seznam kemijskih vsebin ·
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Henry Cavendish in Seznam fizikalnih vsebin · Henry Cavendish in Seznam kemijskih vsebin ·
Hidrofilnost
Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.
Hidrofilnost in Seznam fizikalnih vsebin · Hidrofilnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Hidrofobnost in Seznam fizikalnih vsebin · Hidrofobnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Holmij in Seznam fizikalnih vsebin · Holmij in Seznam kemijskih vsebin ·
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Idealni plin in Seznam fizikalnih vsebin · Idealni plin in Seznam kemijskih vsebin ·
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Indij in Seznam fizikalnih vsebin · Indij in Seznam kemijskih vsebin ·
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Ionizacijska energija in Seznam fizikalnih vsebin · Ionizacijska energija in Seznam kemijskih vsebin ·
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Ionska vez in Seznam fizikalnih vsebin · Ionska vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Ionski polmer in Seznam fizikalnih vsebin · Ionski polmer in Seznam kemijskih vsebin ·
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Iridij in Seznam fizikalnih vsebin · Iridij in Seznam kemijskih vsebin ·
Iterbij
Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.
Iterbij in Seznam fizikalnih vsebin · Iterbij in Seznam kemijskih vsebin ·
Itrij
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.
Itrij in Seznam fizikalnih vsebin · Itrij in Seznam kemijskih vsebin ·
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Izomer in Seznam fizikalnih vsebin · Izomer in Seznam kemijskih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Seznam fizikalnih vsebin · Izotop in Seznam kemijskih vsebin ·
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Izparilna toplota in Seznam fizikalnih vsebin · Izparilna toplota in Seznam kemijskih vsebin ·
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Jod in Seznam fizikalnih vsebin · Jod in Seznam kemijskih vsebin ·
Johannes Diderik van der Waals
Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.
Johannes Diderik van der Waals in Seznam fizikalnih vsebin · Johannes Diderik van der Waals in Seznam kemijskih vsebin ·
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
John Dalton in Seznam fizikalnih vsebin · John Dalton in Seznam kemijskih vsebin ·
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam fizikalnih vsebin · Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam kemijskih vsebin ·
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Kadmij in Seznam fizikalnih vsebin · Kadmij in Seznam kemijskih vsebin ·
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Kalcij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalcij in Seznam kemijskih vsebin ·
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Kalifornij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalifornij in Seznam kemijskih vsebin ·
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Kalij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalij in Seznam kemijskih vsebin ·
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Kation in Seznam fizikalnih vsebin · Kation in Seznam kemijskih vsebin ·
Katoda
Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.
Katoda in Seznam fizikalnih vsebin · Katoda in Seznam kemijskih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemična vez in Seznam fizikalnih vsebin · Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Kemijska kinetika in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijska kinetika in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Kemijski simbol in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijski simbol in Seznam kemijskih vsebin ·
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Kiralnost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Kiralnost (fizika) in Seznam kemijskih vsebin ·
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Kirij in Seznam fizikalnih vsebin · Kirij in Seznam kemijskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Kisik in Seznam kemijskih vsebin ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Seznam fizikalnih vsebin · Klor in Seznam kemijskih vsebin ·
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Kobalt in Seznam fizikalnih vsebin · Kobalt in Seznam kemijskih vsebin ·
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Koncentracija in Seznam fizikalnih vsebin · Koncentracija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Kositer in Seznam fizikalnih vsebin · Kositer in Seznam kemijskih vsebin ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin · Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kovinska vez
Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.
Kovinska vez in Seznam fizikalnih vsebin · Kovinska vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Kripton in Seznam fizikalnih vsebin · Kripton in Seznam kemijskih vsebin ·
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Kristalna struktura in Seznam fizikalnih vsebin · Kristalna struktura in Seznam kemijskih vsebin ·
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Kristalografija in Seznam fizikalnih vsebin · Kristalografija in Seznam kemijskih vsebin ·
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Krom in Seznam fizikalnih vsebin · Krom in Seznam kemijskih vsebin ·
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Kromatografija in Seznam fizikalnih vsebin · Kromatografija in Seznam kemijskih vsebin ·
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Ksenon in Seznam fizikalnih vsebin · Ksenon in Seznam kemijskih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Kvantna mehanika in Seznam kemijskih vsebin ·
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Lantan in Seznam fizikalnih vsebin · Lantan in Seznam kemijskih vsebin ·
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Lantanoidi in Seznam fizikalnih vsebin · Lantanoidi in Seznam kemijskih vsebin ·
Lavrencij
Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.
Lavrencij in Seznam fizikalnih vsebin · Lavrencij in Seznam kemijskih vsebin ·
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Litij in Seznam fizikalnih vsebin · Litij in Seznam kemijskih vsebin ·
Lutecij
Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.
Lutecij in Seznam fizikalnih vsebin · Lutecij in Seznam kemijskih vsebin ·
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Magnezij in Seznam fizikalnih vsebin · Magnezij in Seznam kemijskih vsebin ·
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Mangan in Seznam fizikalnih vsebin · Mangan in Seznam kemijskih vsebin ·
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Marie Skłodowska-Curie in Seznam fizikalnih vsebin · Marie Skłodowska-Curie in Seznam kemijskih vsebin ·
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Masno število in Seznam fizikalnih vsebin · Masno število in Seznam kemijskih vsebin ·
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Medmolekulska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Medmolekulska sila in Seznam kemijskih vsebin ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Mednarodni sistem enot in Seznam kemijskih vsebin ·
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Mendelevij in Seznam fizikalnih vsebin · Mendelevij in Seznam kemijskih vsebin ·
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Michael Faraday in Seznam fizikalnih vsebin · Michael Faraday in Seznam kemijskih vsebin ·
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Mohsova trdotna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Mohsova trdotna lestvica in Seznam kemijskih vsebin ·
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Mol (enota) in Seznam fizikalnih vsebin · Mol (enota) in Seznam kemijskih vsebin ·
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Molarna prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Molarna prostornina in Seznam kemijskih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Molekula in Seznam kemijskih vsebin ·
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Molekulska masa in Seznam fizikalnih vsebin · Molekulska masa in Seznam kemijskih vsebin ·
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Molibden in Seznam fizikalnih vsebin · Molibden in Seznam kemijskih vsebin ·
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Molska masa in Seznam fizikalnih vsebin · Molska masa in Seznam kemijskih vsebin ·
Mrežna energija
Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.
Mrežna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Mrežna energija in Seznam kemijskih vsebin ·
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Natrij in Seznam fizikalnih vsebin · Natrij in Seznam kemijskih vsebin ·
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Neodim in Seznam fizikalnih vsebin · Neodim in Seznam kemijskih vsebin ·
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Neon in Seznam fizikalnih vsebin · Neon in Seznam kemijskih vsebin ·
Neptunij
Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.
Neptunij in Seznam fizikalnih vsebin · Neptunij in Seznam kemijskih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin · Nevtron in Seznam kemijskih vsebin ·
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Nikelj in Seznam fizikalnih vsebin · Nikelj in Seznam kemijskih vsebin ·
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Niobij in Seznam fizikalnih vsebin · Niobij in Seznam kemijskih vsebin ·
Nobelij
Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.
Nobelij in Seznam fizikalnih vsebin · Nobelij in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin ·
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Oksid in Seznam fizikalnih vsebin · Oksid in Seznam kemijskih vsebin ·
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Optična aktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Optična aktivnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Orbitala in Seznam fizikalnih vsebin · Orbitala in Seznam kemijskih vsebin ·
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Osmij in Seznam fizikalnih vsebin · Osmij in Seznam kemijskih vsebin ·
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Paladij in Seznam fizikalnih vsebin · Paladij in Seznam kemijskih vsebin ·
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Paramagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Paramagnetizem in Seznam kemijskih vsebin ·
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Parni tlak in Seznam fizikalnih vsebin · Parni tlak in Seznam kemijskih vsebin ·
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Paskal in Seznam fizikalnih vsebin · Paskal in Seznam kemijskih vsebin ·
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Periodni sistem elementov in Seznam fizikalnih vsebin · Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin ·
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Peter Joseph William Debye in Seznam fizikalnih vsebin · Peter Joseph William Debye in Seznam kemijskih vsebin ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Platina in Seznam fizikalnih vsebin · Platina in Seznam kemijskih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Plin in Seznam kemijskih vsebin ·
Plinski zakoni
Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.
Plinski zakoni in Seznam fizikalnih vsebin · Plinski zakoni in Seznam kemijskih vsebin ·
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Plutonij in Seznam fizikalnih vsebin · Plutonij in Seznam kemijskih vsebin ·
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Polimer in Seznam fizikalnih vsebin · Polimer in Seznam kemijskih vsebin ·
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Polimerizacija in Seznam fizikalnih vsebin · Polimerizacija in Seznam kemijskih vsebin ·
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Polonij in Seznam fizikalnih vsebin · Polonij in Seznam kemijskih vsebin ·
Prazeodim
Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.
Prazeodim in Seznam fizikalnih vsebin · Prazeodim in Seznam kemijskih vsebin ·
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Prometij in Seznam fizikalnih vsebin · Prometij in Seznam kemijskih vsebin ·
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Prosta energija in Seznam fizikalnih vsebin · Prosta energija in Seznam kemijskih vsebin ·
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Prosta entalpija in Seznam fizikalnih vsebin · Prosta entalpija in Seznam kemijskih vsebin ·
Protaktinij
Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.
Protaktinij in Seznam fizikalnih vsebin · Protaktinij in Seznam kemijskih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Proton in Seznam fizikalnih vsebin · Proton in Seznam kemijskih vsebin ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Prvi zakon termodinamike in Seznam kemijskih vsebin ·
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Raderfordij in Seznam fizikalnih vsebin · Raderfordij in Seznam kemijskih vsebin ·
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Radij in Seznam fizikalnih vsebin · Radij in Seznam kemijskih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Radon in Seznam fizikalnih vsebin · Radon in Seznam kemijskih vsebin ·
Raoultov zakon
Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča. Parni tlak zmesi je enak vsoti delnih tlakov ''p.
Raoultov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Raoultov zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Razpad beta in Seznam fizikalnih vsebin · Razpad beta in Seznam kemijskih vsebin ·
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Razpolovni čas in Seznam fizikalnih vsebin · Razpolovni čas in Seznam kemijskih vsebin ·
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Raztopina in Seznam fizikalnih vsebin · Raztopina in Seznam kemijskih vsebin ·
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Redoks reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Renij in Seznam fizikalnih vsebin · Renij in Seznam kemijskih vsebin ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Robert Boyle in Seznam fizikalnih vsebin · Robert Boyle in Seznam kemijskih vsebin ·
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Robert Wilhelm Bunsen in Seznam fizikalnih vsebin · Robert Wilhelm Bunsen in Seznam kemijskih vsebin ·
Rodij
Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.
Rodij in Seznam fizikalnih vsebin · Rodij in Seznam kemijskih vsebin ·
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Rubidij in Seznam fizikalnih vsebin · Rubidij in Seznam kemijskih vsebin ·
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Rutenij in Seznam fizikalnih vsebin · Rutenij in Seznam kemijskih vsebin ·
Samarij
Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.
Samarij in Seznam fizikalnih vsebin · Samarij in Seznam kemijskih vsebin ·
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Selen in Seznam fizikalnih vsebin · Selen in Seznam kemijskih vsebin ·
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Seznam in Seznam fizikalnih vsebin · Seznam in Seznam kemijskih vsebin ·
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Seznam fizikalnih vsebin in Silicij · Seznam kemijskih vsebin in Silicij ·
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Seznam fizikalnih vsebin in Skandij · Seznam kemijskih vsebin in Skandij ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Seznam kemijskih vsebin in Snov ·
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota · Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Seznam fizikalnih vsebin in Spojina · Seznam kemijskih vsebin in Spojina ·
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Seznam fizikalnih vsebin in Srebro · Seznam kemijskih vsebin in Srebro ·
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika · Seznam kemijskih vsebin in Statistična mehanika ·
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Seznam fizikalnih vsebin in Stroncij · Seznam kemijskih vsebin in Stroncij ·
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija · Seznam kemijskih vsebin in Sublimacija ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Seznam fizikalnih vsebin in Svinec · Seznam kemijskih vsebin in Svinec ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Seznam kemijskih vsebin in Tališče ·
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Seznam fizikalnih vsebin in Talij · Seznam kemijskih vsebin in Talij ·
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Talilna toplota · Seznam kemijskih vsebin in Talilna toplota ·
Tantal (razločitev)
Tantal je lahko.
Seznam fizikalnih vsebin in Tantal (razločitev) · Seznam kemijskih vsebin in Tantal (razločitev) ·
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Seznam fizikalnih vsebin in Težka voda · Seznam kemijskih vsebin in Težka voda ·
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Seznam fizikalnih vsebin in Tehnecij · Seznam kemijskih vsebin in Tehnecij ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Seznam kemijskih vsebin in Tekočina ·
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Seznam fizikalnih vsebin in Telur · Seznam kemijskih vsebin in Telur ·
Terbij
Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.
Seznam fizikalnih vsebin in Terbij · Seznam kemijskih vsebin in Terbij ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika ·
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Seznam fizikalnih vsebin in Titan (element) · Seznam kemijskih vsebin in Titan (element) ·
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Seznam fizikalnih vsebin in Topnost · Seznam kemijskih vsebin in Topnost ·
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Seznam fizikalnih vsebin in Torij · Seznam kemijskih vsebin in Torij ·
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Seznam fizikalnih vsebin in Trojna točka · Seznam kemijskih vsebin in Trojna točka ·
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Seznam fizikalnih vsebin in Tulij · Seznam kemijskih vsebin in Tulij ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Seznam fizikalnih vsebin in Uran · Seznam kemijskih vsebin in Uran ·
Van der Waalsov polmer
Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.
Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsov polmer · Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsov polmer ·
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova sila · Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsova sila ·
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Seznam fizikalnih vsebin in Vanadij · Seznam kemijskih vsebin in Vanadij ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik ·
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Seznam fizikalnih vsebin in Volfram · Seznam kemijskih vsebin in Volfram ·
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrelišče · Seznam kemijskih vsebin in Vrelišče ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število · Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število ·
Vzorec
Vzôrec je lahko.
Seznam fizikalnih vsebin in Vzorec · Seznam kemijskih vsebin in Vzorec ·
Walther Hermann Nernst
Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.
Seznam fizikalnih vsebin in Walther Hermann Nernst · Seznam kemijskih vsebin in Walther Hermann Nernst ·
Wikipedija
10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.
Seznam fizikalnih vsebin in Wikipedija · Seznam kemijskih vsebin in Wikipedija ·
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Seznam fizikalnih vsebin in William Crookes · Seznam kemijskih vsebin in William Crookes ·
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi mase · Seznam kemijskih vsebin in Zakon o ohranitvi mase ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Seznam fizikalnih vsebin in Zlato · Seznam kemijskih vsebin in Zlato ·
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Seznam fizikalnih vsebin in Zlitina · Seznam kemijskih vsebin in Zlitina ·
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Seznam fizikalnih vsebin in Zmes · Seznam kemijskih vsebin in Zmes ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 235, indeks Jaccard je 8.48% = 235 / (2237 + 533).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: