Seznam fizikalnih vsebin in Tulij

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam fizikalnih vsebin in Tulij

Seznam fizikalnih vsebin vs. Tulij

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Erbij

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.

Erbij in Seznam fizikalnih vsebin · Erbij in Tulij · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Feromagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Feromagnetizem in Tulij · Poglej več »

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Gadolinij in Seznam fizikalnih vsebin · Gadolinij in Tulij · Poglej več »

Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.

Holmij in Seznam fizikalnih vsebin · Holmij in Tulij · Poglej več »

Homogenost

Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.

Homogenost in Seznam fizikalnih vsebin · Homogenost in Tulij · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Ion in Seznam fizikalnih vsebin · Ion in Tulij · Poglej več »

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Iterbij in Seznam fizikalnih vsebin · Iterbij in Tulij · Poglej več »

Itrij

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.

Itrij in Seznam fizikalnih vsebin · Itrij in Tulij · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Izotop in Seznam fizikalnih vsebin · Izotop in Tulij · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijski element in Tulij · Poglej več »

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Krom in Seznam fizikalnih vsebin · Krom in Tulij · Poglej več »

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Lantanoidi in Seznam fizikalnih vsebin · Lantanoidi in Tulij · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Laser in Seznam fizikalnih vsebin · Laser in Tulij · Poglej več »

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Luminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin · Luminiscenca in Tulij · Poglej več »

Lutecij

Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.

Lutecij in Seznam fizikalnih vsebin · Lutecij in Tulij · Poglej več »

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Masno število in Seznam fizikalnih vsebin · Masno število in Tulij · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Mohsova trdotna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Mohsova trdotna lestvica in Tulij · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Molekula in Tulij · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Oksid in Seznam fizikalnih vsebin · Oksid in Tulij · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Paramagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Paramagnetizem in Tulij · Poglej več »

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Prometij in Seznam fizikalnih vsebin · Prometij in Tulij · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Radioaktivnost in Tulij · Poglej več »

Radiografija

Preiskave materiala in strojnih delov z rentgenskimi in gama žarki imenujemo s skupnim imenom radiografija.

Radiografija in Seznam fizikalnih vsebin · Radiografija in Tulij · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Razpad beta in Seznam fizikalnih vsebin · Razpad beta in Tulij · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Razpolovni čas in Seznam fizikalnih vsebin · Razpolovni čas in Tulij · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Raztopina in Seznam fizikalnih vsebin · Raztopina in Tulij · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Redoks reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Redoks reakcija in Tulij · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija · Spektroskopija in Tulij · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Seznam fizikalnih vsebin in Spojina · Spojina in Tulij · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Seznam fizikalnih vsebin in Svinec · Svinec in Tulij · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Seznam fizikalnih vsebin in Tona · Tona in Tulij · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Tulij in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Tulij in Vodik · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število · Tulij in Vrstno število · Poglej več »

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Seznam fizikalnih vsebin in Zajetje elektrona · Tulij in Zajetje elektrona · Poglej več »