Seznam fizikalnih vsebin in Voda

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam fizikalnih vsebin in Voda

Seznam fizikalnih vsebin vs. Voda

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Absorpcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Absorpcijski zakon in Voda · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Agregatno stanje in Seznam fizikalnih vsebin · Agregatno stanje in Voda · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Albedo in Seznam fizikalnih vsebin · Albedo in Voda · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin · Aristotel in Voda · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Baker in Voda · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Bibavica in Seznam fizikalnih vsebin · Bibavica in Voda · Poglej več »

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Bizmut in Seznam fizikalnih vsebin · Bizmut in Voda · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Boltzmannova konstanta in Voda · Poglej več »

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Brom in Seznam fizikalnih vsebin · Brom in Voda · Poglej več »

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Cezij in Seznam fizikalnih vsebin · Cezij in Voda · Poglej več »

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Cirkonij in Seznam fizikalnih vsebin · Cirkonij in Voda · Poglej več »

Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.

Clausius-Clapeyronova enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Clausius-Clapeyronova enačba in Voda · Poglej več »

Destilacija

Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.

Destilacija in Seznam fizikalnih vsebin · Destilacija in Voda · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Devterij in Seznam fizikalnih vsebin · Devterij in Voda · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Diamagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Diamagnetizem in Voda · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin · Električna prevodnost in Voda · Poglej več »

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Električni dipolni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Električni dipolni moment in Voda · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Električni tok in Voda · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Elektroliza in Seznam fizikalnih vsebin · Elektroliza in Voda · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Elektronegativnost in Seznam fizikalnih vsebin · Elektronegativnost in Voda · Poglej več »

Endotermna reakcija

Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.

Endotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Endotermna reakcija in Voda · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Eter in Seznam fizikalnih vsebin · Eter in Voda · Poglej več »

Fazni diagram

Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.

Fazni diagram in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni diagram in Voda · Poglej več »

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Galij in Seznam fizikalnih vsebin · Galij in Voda · Poglej več »

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Germanij in Seznam fizikalnih vsebin · Germanij in Voda · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota in Voda · Poglej več »

Hidrofilnost

Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Hidrofilnost in Seznam fizikalnih vsebin · Hidrofilnost in Voda · Poglej več »

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Hidrofobnost in Seznam fizikalnih vsebin · Hidrofobnost in Voda · Poglej več »

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Hitrost zvoka in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost zvoka in Voda · Poglej več »

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Izhlapevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Izhlapevanje in Voda · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Izotop in Seznam fizikalnih vsebin · Izotop in Voda · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Izparevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Izparevanje in Voda · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Izparilna toplota in Seznam fizikalnih vsebin · Izparilna toplota in Voda · Poglej več »

Jedrska elektrarna

Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.

Jedrska elektrarna in Seznam fizikalnih vsebin · Jedrska elektrarna in Voda · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Kalcij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalcij in Voda · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Kalij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalij in Voda · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Voda · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Kilogram in Voda · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Kisik in Voda · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Klor in Seznam fizikalnih vsebin · Klor in Voda · Poglej več »

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Kondenzacija in Seznam fizikalnih vsebin · Kondenzacija in Voda · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin · Kovalentna vez in Voda · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Kristalna struktura in Seznam fizikalnih vsebin · Kristalna struktura in Voda · Poglej več »

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin · Kritična točka in Voda · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Kvazar in Seznam fizikalnih vsebin · Kvazar in Voda · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Litij in Seznam fizikalnih vsebin · Litij in Voda · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin · Lomni količnik in Voda · Poglej več »

Lonec na zvišan pritisk

Lonec na zvišan pritisk (imenovan pogosto ekonomlonec) je priprava za kuhanje pod zvišanim tlakom in s tem pri temperaturah nad 100 °C.

Lonec na zvišan pritisk in Seznam fizikalnih vsebin · Lonec na zvišan pritisk in Voda · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Magnet in Seznam fizikalnih vsebin · Magnet in Voda · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Magnezij in Seznam fizikalnih vsebin · Magnezij in Voda · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Mangan in Seznam fizikalnih vsebin · Mangan in Voda · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Seznam fizikalnih vsebin · Mars in Voda · Poglej več »

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Mavrica in Seznam fizikalnih vsebin · Mavrica in Voda · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Seznam fizikalnih vsebin · Merkur in Voda · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Natrij in Seznam fizikalnih vsebin · Natrij in Voda · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Nature in Seznam fizikalnih vsebin · Nature in Voda · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Neptun in Seznam fizikalnih vsebin · Neptun in Voda · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin · Nevtron in Voda · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin · Ogljik in Voda · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Oksid in Seznam fizikalnih vsebin · Oksid in Voda · Poglej več »

Poise

Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.

Poise in Seznam fizikalnih vsebin · Poise in Voda · Poglej več »

Polarnost

Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.

Polarnost in Seznam fizikalnih vsebin · Polarnost in Voda · Poglej več »

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Površinska napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Površinska napetost in Voda · Poglej več »

Ramanska spektroskopija

Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.

Ramanska spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin · Ramanska spektroskopija in Voda · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Raztopina in Seznam fizikalnih vsebin · Raztopina in Voda · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Redoks reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Redoks reakcija in Voda · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Saturn in Seznam fizikalnih vsebin · Saturn in Voda · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Seznam fizikalnih vsebin in Silicij · Silicij in Voda · Poglej več »

Sonar

Princip delovanja aktivnega sonarja. Sonar (okrajšava angleškega izraza sound navigation and ranging) je tehnika, ki uporablja zvok za navigacijo, določanje položaja in komunikacijo.

Seznam fizikalnih vsebin in Sonar · Sonar in Voda · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota · Specifična toplota in Voda · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Seznam fizikalnih vsebin in Steklo · Steklo in Voda · Poglej več »

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Seznam fizikalnih vsebin in Stisljivost · Stisljivost in Voda · Poglej več »

Strjevanje

Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Strjevanje · Strjevanje in Voda · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija · Sublimacija in Voda · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Seznam fizikalnih vsebin in Superprevodnost · Superprevodnost in Voda · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto · Svetlobno leto in Voda · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Seznam fizikalnih vsebin in Svinec · Svinec in Voda · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Tališče in Voda · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Talilna toplota · Talilna toplota in Voda · Poglej več »

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Taljenje in Voda · Poglej več »

Težka voda

Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.

Seznam fizikalnih vsebin in Težka voda · Težka voda in Voda · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Težnost in Voda · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Tlak in Voda · Poglej več »

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Seznam fizikalnih vsebin in Topilo · Topilo in Voda · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Toplota in Voda · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Toplotna prevodnost in Voda · Poglej več »

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Seznam fizikalnih vsebin in Trojna točka · Trojna točka in Voda · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje · Ultravijolično valovanje in Voda · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Vakuum in Voda · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova sila · Van der Waalsova sila in Voda · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Seznam fizikalnih vsebin in Venera · Venera in Voda · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost · Viskoznost in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Voda in Vodik · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Seznam fizikalnih vsebin in Vrelišče · Voda in Vrelišče · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Voda in Zemlja · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Seznam fizikalnih vsebin in Zračni tlak · Voda in Zračni tlak · Poglej več »