Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Steklo
Seznam fizikalnih vsebin in Steklo še 75 stvari v skupni (v Unijapedija): Aluminij, Baker, Barij, Berilij, Bor (element), Cerij, Cink, Cirkonij, Daljnogled, Dielektrik z izgubami, Difuzija, Dušik, Električna prevodnost, Električni izolator, Elektron, Elektronegativnost, Entalpija, Fazni prehod, Fluor, Fresnelove enačbe, Germanij, Gostota, Influenčna konstanta, Infrardeče valovanje, Ion, Ionska vez, Ionski polmer, Kalcij, Kalij, Kemična vez, ..., Kisik, Koloid, Kositer, Kovalentna vez, Kristal, Kristalna struktura, Krom, Lantan, Leča (optika), Litij, Lom svetlobe, Lomni količnik, Magnezij, Mangan, Meteor, Molekula, Natrij, Odboj, Odbojni zakon, Ogljik, Oksid, Optično vlakno, Optika, Platina, Polimer, Površinska napetost, Prizma, Prostornina, Radioaktivnost, Raztopina, Silicij, Sipanje, Svinec, Tališče, Tekočina, Temperaturni koeficient, Titan (element), Topilo, Toplotna kapaciteta, Torij, Ultravijolično valovanje, Van der Waalsova sila, Viskoznost, Zlato, Zlitina. Razširi indeks (45 več) »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin · Aluminij in Steklo ·
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Baker in Steklo ·
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Barij in Seznam fizikalnih vsebin · Barij in Steklo ·
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Berilij in Seznam fizikalnih vsebin · Berilij in Steklo ·
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Bor (element) in Seznam fizikalnih vsebin · Bor (element) in Steklo ·
Cerij
Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.
Cerij in Seznam fizikalnih vsebin · Cerij in Steklo ·
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Cink in Seznam fizikalnih vsebin · Cink in Steklo ·
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Cirkonij in Seznam fizikalnih vsebin · Cirkonij in Steklo ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Seznam fizikalnih vsebin · Daljnogled in Steklo ·
Dielektrik z izgubami
Dieléktrik z izgúbami imenujemo dielektrik, katerega električna prevodnost ni neskončno majhna.
Dielektrik z izgubami in Seznam fizikalnih vsebin · Dielektrik z izgubami in Steklo ·
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Difuzija in Steklo ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Seznam fizikalnih vsebin · Dušik in Steklo ·
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin · Električna prevodnost in Steklo ·
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Električni izolator in Seznam fizikalnih vsebin · Električni izolator in Steklo ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Elektron in Steklo ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Seznam fizikalnih vsebin · Elektronegativnost in Steklo ·
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Entalpija in Seznam fizikalnih vsebin · Entalpija in Steklo ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni prehod in Steklo ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Seznam fizikalnih vsebin · Fluor in Steklo ·
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Fresnelove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin · Fresnelove enačbe in Steklo ·
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Germanij in Seznam fizikalnih vsebin · Germanij in Steklo ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota in Steklo ·
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Influenčna konstanta in Steklo ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Infrardeče valovanje in Steklo ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Ion in Seznam fizikalnih vsebin · Ion in Steklo ·
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Ionska vez in Seznam fizikalnih vsebin · Ionska vez in Steklo ·
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Ionski polmer in Seznam fizikalnih vsebin · Ionski polmer in Steklo ·
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Kalcij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalcij in Steklo ·
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Kalij in Seznam fizikalnih vsebin · Kalij in Steklo ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemična vez in Seznam fizikalnih vsebin · Kemična vez in Steklo ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Kisik in Steklo ·
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Koloid in Seznam fizikalnih vsebin · Koloid in Steklo ·
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Kositer in Seznam fizikalnih vsebin · Kositer in Steklo ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin · Kovalentna vez in Steklo ·
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Kristal in Seznam fizikalnih vsebin · Kristal in Steklo ·
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Kristalna struktura in Seznam fizikalnih vsebin · Kristalna struktura in Steklo ·
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Krom in Seznam fizikalnih vsebin · Krom in Steklo ·
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Lantan in Seznam fizikalnih vsebin · Lantan in Steklo ·
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Leča (optika) in Seznam fizikalnih vsebin · Leča (optika) in Steklo ·
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Litij in Seznam fizikalnih vsebin · Litij in Steklo ·
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Lom svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Lom svetlobe in Steklo ·
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin · Lomni količnik in Steklo ·
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Magnezij in Seznam fizikalnih vsebin · Magnezij in Steklo ·
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Mangan in Seznam fizikalnih vsebin · Mangan in Steklo ·
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Meteor in Seznam fizikalnih vsebin · Meteor in Steklo ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Molekula in Steklo ·
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Natrij in Seznam fizikalnih vsebin · Natrij in Steklo ·
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Odboj in Seznam fizikalnih vsebin · Odboj in Steklo ·
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Odbojni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Odbojni zakon in Steklo ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin · Ogljik in Steklo ·
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Oksid in Seznam fizikalnih vsebin · Oksid in Steklo ·
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Optično vlakno in Seznam fizikalnih vsebin · Optično vlakno in Steklo ·
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Optika in Seznam fizikalnih vsebin · Optika in Steklo ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Platina in Seznam fizikalnih vsebin · Platina in Steklo ·
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Polimer in Seznam fizikalnih vsebin · Polimer in Steklo ·
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Površinska napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Površinska napetost in Steklo ·
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Prizma in Steklo ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Prostornina in Steklo ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Radioaktivnost in Steklo ·
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Raztopina in Seznam fizikalnih vsebin · Raztopina in Steklo ·
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Seznam fizikalnih vsebin in Silicij · Silicij in Steklo ·
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Seznam fizikalnih vsebin in Sipanje · Sipanje in Steklo ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Seznam fizikalnih vsebin in Svinec · Steklo in Svinec ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Steklo in Tališče ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Steklo in Tekočina ·
Temperaturni koeficient
Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.
Seznam fizikalnih vsebin in Temperaturni koeficient · Steklo in Temperaturni koeficient ·
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Seznam fizikalnih vsebin in Titan (element) · Steklo in Titan (element) ·
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Seznam fizikalnih vsebin in Topilo · Steklo in Topilo ·
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna kapaciteta · Steklo in Toplotna kapaciteta ·
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Seznam fizikalnih vsebin in Torij · Steklo in Torij ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje · Steklo in Ultravijolično valovanje ·
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova sila · Steklo in Van der Waalsova sila ·
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost · Steklo in Viskoznost ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Seznam fizikalnih vsebin in Zlato · Steklo in Zlato ·
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Steklo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Steklo
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Steklo
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Steklo 162. Saj imajo skupno 75, indeks Jaccard je 3.13% = 75 / (2237 + 162).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Steklo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: