Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika še 77 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna ničla, Agregatno stanje, Amontonsov zakon, Aristotel, Boylov zakon, Brownovo gibanje, Delo, Dewarjeva posoda, Enačba stanja, Energija, Entalpija, Faza snovi, Fazni prehod, Feromagnetizem, Fizika, Fizikalna kemija, Gay-Lussacov zakon, Gostota, Idealni plin, Izparevanje, James Clerk Maxwell, James Prescott Joule, James Watt, Josiah Willard Gibbs, Kelvin, Kemijska reakcija, Krožna sprememba, Kvark, Lonec na zvišan pritisk, Ludwig Edward Boltzmann, ..., Magdeburški polkrogli, Masa, Masni pretok, Max Planck, Molekula, Molska masa, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Notranja energija, Otto von Guericke, Paramagnetizem, Parni stroj, Plin, Prosta energija, Prosta entalpija, Prostornina, Ravnovesje, Robert Boyle, Robert Hooke, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Sevanje, Sila, Snov, Specifična toplota, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, Spojina, Statistična mehanika, Sublimacija, Taljenje, Temperatura, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski potencial, Termodinamski sistem, Tlak, Točkasto telo, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotni rezervoar, Toplotni stroj, Toplotno izolirani sistem, Tretji zakon termodinamike, Vakuum, Van der Waalsova enačba stanja, Walther Hermann Nernst, William John Macquorn Rankine, William Thomson, Zakoni termodinamike. Razširi indeks (47 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin · Absolutna ničla in Termodinamika ·
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Seznam fizikalnih vsebin · Agregatno stanje in Termodinamika ·
Amontonsov zakon
Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Amontonsov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Amontonsov zakon in Termodinamika ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin · Aristotel in Termodinamika ·
Boylov zakon
Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Boylov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Boylov zakon in Termodinamika ·
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Brownovo gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Brownovo gibanje in Termodinamika ·
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Delo in Seznam fizikalnih vsebin · Delo in Termodinamika ·
Dewarjeva posoda
Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.
Dewarjeva posoda in Seznam fizikalnih vsebin · Dewarjeva posoda in Termodinamika ·
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Enačba stanja in Seznam fizikalnih vsebin · Enačba stanja in Termodinamika ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Energija in Termodinamika ·
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Entalpija in Seznam fizikalnih vsebin · Entalpija in Termodinamika ·
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Faza snovi in Seznam fizikalnih vsebin · Faza snovi in Termodinamika ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni prehod in Termodinamika ·
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Feromagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Feromagnetizem in Termodinamika ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Termodinamika ·
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Fizikalna kemija in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalna kemija in Termodinamika ·
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Gay-Lussacov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Gay-Lussacov zakon in Termodinamika ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota in Termodinamika ·
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Idealni plin in Seznam fizikalnih vsebin · Idealni plin in Termodinamika ·
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Izparevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Izparevanje in Termodinamika ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · James Clerk Maxwell in Termodinamika ·
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
James Prescott Joule in Seznam fizikalnih vsebin · James Prescott Joule in Termodinamika ·
James Watt
James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.
James Watt in Seznam fizikalnih vsebin · James Watt in Termodinamika ·
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Josiah Willard Gibbs in Seznam fizikalnih vsebin · Josiah Willard Gibbs in Termodinamika ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Termodinamika ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijska reakcija in Termodinamika ·
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Krožna sprememba in Seznam fizikalnih vsebin · Krožna sprememba in Termodinamika ·
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Kvark in Seznam fizikalnih vsebin · Kvark in Termodinamika ·
Lonec na zvišan pritisk
Lonec na zvišan pritisk (imenovan pogosto ekonomlonec) je priprava za kuhanje pod zvišanim tlakom in s tem pri temperaturah nad 100 °C.
Lonec na zvišan pritisk in Seznam fizikalnih vsebin · Lonec na zvišan pritisk in Termodinamika ·
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Ludwig Edward Boltzmann in Seznam fizikalnih vsebin · Ludwig Edward Boltzmann in Termodinamika ·
Magdeburški polkrogli
Magdeburški polkrogli Otta von Guericka iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914 Magdebúrški pólkrógli sta bili eno od najbolj zanimivih poskusov Otta von Guericka, s katerima je pokazal, kako močno ju drži skupaj zračni tlak, če je iz tesno prilegajočih se votlih polkrogel, s premerom malo čez 1 čevelj (~ 304,8 mm), izčrpal zrak.
Magdeburški polkrogli in Seznam fizikalnih vsebin · Magdeburški polkrogli in Termodinamika ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Masa in Termodinamika ·
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Masni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Masni pretok in Termodinamika ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin · Max Planck in Termodinamika ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Molekula in Termodinamika ·
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Molska masa in Seznam fizikalnih vsebin · Molska masa in Termodinamika ·
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Nicolas Léonard Sadi Carnot in Seznam fizikalnih vsebin · Nicolas Léonard Sadi Carnot in Termodinamika ·
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Notranja energija in Seznam fizikalnih vsebin · Notranja energija in Termodinamika ·
Otto von Guericke
Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.
Otto von Guericke in Seznam fizikalnih vsebin · Otto von Guericke in Termodinamika ·
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Paramagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Paramagnetizem in Termodinamika ·
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Parni stroj in Seznam fizikalnih vsebin · Parni stroj in Termodinamika ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Plin in Termodinamika ·
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Prosta energija in Seznam fizikalnih vsebin · Prosta energija in Termodinamika ·
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Prosta entalpija in Seznam fizikalnih vsebin · Prosta entalpija in Termodinamika ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Prostornina in Termodinamika ·
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin · Ravnovesje in Termodinamika ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Robert Boyle in Seznam fizikalnih vsebin · Robert Boyle in Termodinamika ·
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Robert Hooke in Seznam fizikalnih vsebin · Robert Hooke in Termodinamika ·
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Seznam fizikalnih vsebin · Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Termodinamika ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Sevanje in Termodinamika ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Sila in Termodinamika ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Snov in Termodinamika ·
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota · Specifična toplota in Termodinamika ·
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska enačba · Splošna plinska enačba in Termodinamika ·
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska konstanta · Splošna plinska konstanta in Termodinamika ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Seznam fizikalnih vsebin in Spojina · Spojina in Termodinamika ·
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika · Statistična mehanika in Termodinamika ·
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija · Sublimacija in Termodinamika ·
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Taljenje in Termodinamika ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Temperatura in Termodinamika ·
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamska spremenljivka · Termodinamika in Termodinamska spremenljivka ·
Termodinamski potencial
Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski potencial · Termodinamika in Termodinamski potencial ·
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski sistem · Termodinamika in Termodinamski sistem ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Termodinamika in Tlak ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Termodinamika in Točkasto telo ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Termodinamika in Toplota ·
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna kapaciteta · Termodinamika in Toplotna kapaciteta ·
Toplotni rezervoar
Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni rezervoar · Termodinamika in Toplotni rezervoar ·
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni stroj · Termodinamika in Toplotni stroj ·
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno izolirani sistem · Termodinamika in Toplotno izolirani sistem ·
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Seznam fizikalnih vsebin in Tretji zakon termodinamike · Termodinamika in Tretji zakon termodinamike ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Termodinamika in Vakuum ·
Van der Waalsova enačba stanja
Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).
Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova enačba stanja · Termodinamika in Van der Waalsova enačba stanja ·
Walther Hermann Nernst
Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.
Seznam fizikalnih vsebin in Walther Hermann Nernst · Termodinamika in Walther Hermann Nernst ·
William John Macquorn Rankine
William John Macquorn Rankine, škotski fizik, matematik in inženir, * 5. julij 1820, Edinburg, Škotska, † 24. december 1872, Glasgow Škotska.
Seznam fizikalnih vsebin in William John Macquorn Rankine · Termodinamika in William John Macquorn Rankine ·
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Termodinamika in William Thomson ·
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike · Termodinamika in Zakoni termodinamike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Termodinamika 93. Saj imajo skupno 77, indeks Jaccard je 3.30% = 77 / (2237 + 93).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: