Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike
Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike še 41 stvari v skupni (v Unijapedija): Aksiom vzročnosti, Drugi zakon termodinamike, Elektrika, Energija, Entropija (razločitev), Fizika, Fizikalni zakon, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hlajenje, Intenzivna količina, Isaac Newton, James Prescott Joule, Josiah Willard Gibbs, Kristal, Krožna sprememba, Magnetizem, Mehanika, Načelo, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Notranja energija, Odprti sistem, Ohranitev energije, Plin, Prenos toplote, Prostornina, Prvi zakon termodinamike, Ravnovesje, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Snov, Statistična fizika, ..., Svetloba, Temperatura, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski sistem, Toplota, Toplotno izolirani sistem, Toplotno ravnovesje, Tretji zakon termodinamike, William Thomson, Zaprti sistem. Razširi indeks (11 več) »
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Aksiom vzročnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Aksiom vzročnosti in Zakoni termodinamike ·
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Drugi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Drugi zakon termodinamike in Zakoni termodinamike ·
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Elektrika in Seznam fizikalnih vsebin · Elektrika in Zakoni termodinamike ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Energija in Zakoni termodinamike ·
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Entropija (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin · Entropija (razločitev) in Zakoni termodinamike ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Zakoni termodinamike ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalni zakon in Zakoni termodinamike ·
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Seznam fizikalnih vsebin · Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Zakoni termodinamike ·
Hlajenje
Hlajénje je odvajanje toplote.
Hlajenje in Seznam fizikalnih vsebin · Hlajenje in Zakoni termodinamike ·
Intenzivna količina
Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.
Intenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Intenzivna količina in Zakoni termodinamike ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Isaac Newton in Zakoni termodinamike ·
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
James Prescott Joule in Seznam fizikalnih vsebin · James Prescott Joule in Zakoni termodinamike ·
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Josiah Willard Gibbs in Seznam fizikalnih vsebin · Josiah Willard Gibbs in Zakoni termodinamike ·
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Kristal in Seznam fizikalnih vsebin · Kristal in Zakoni termodinamike ·
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Krožna sprememba in Seznam fizikalnih vsebin · Krožna sprememba in Zakoni termodinamike ·
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Magnetizem in Zakoni termodinamike ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Mehanika in Zakoni termodinamike ·
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Načelo in Seznam fizikalnih vsebin · Načelo in Zakoni termodinamike ·
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Nicolas Léonard Sadi Carnot in Seznam fizikalnih vsebin · Nicolas Léonard Sadi Carnot in Zakoni termodinamike ·
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Notranja energija in Seznam fizikalnih vsebin · Notranja energija in Zakoni termodinamike ·
Odprti sistem
Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.
Odprti sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Odprti sistem in Zakoni termodinamike ·
Ohranitev energije
Zakon o ohranitvi energije, ki je bil prvič formuliran v 19.
Ohranitev energije in Seznam fizikalnih vsebin · Ohranitev energije in Zakoni termodinamike ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Plin in Zakoni termodinamike ·
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Prenos toplote in Seznam fizikalnih vsebin · Prenos toplote in Zakoni termodinamike ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Prostornina in Zakoni termodinamike ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Prvi zakon termodinamike in Zakoni termodinamike ·
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin · Ravnovesje in Zakoni termodinamike ·
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Seznam fizikalnih vsebin · Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Zakoni termodinamike ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Snov in Zakoni termodinamike ·
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Seznam fizikalnih vsebin in Statistična fizika · Statistična fizika in Zakoni termodinamike ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Svetloba in Zakoni termodinamike ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Temperatura in Zakoni termodinamike ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Termodinamika in Zakoni termodinamike ·
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamska spremenljivka · Termodinamska spremenljivka in Zakoni termodinamike ·
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski sistem · Termodinamski sistem in Zakoni termodinamike ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Toplota in Zakoni termodinamike ·
Toplotno izolirani sistem
Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno izolirani sistem · Toplotno izolirani sistem in Zakoni termodinamike ·
Toplotno ravnovesje
Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno ravnovesje · Toplotno ravnovesje in Zakoni termodinamike ·
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Seznam fizikalnih vsebin in Tretji zakon termodinamike · Tretji zakon termodinamike in Zakoni termodinamike ·
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · William Thomson in Zakoni termodinamike ·
Zaprti sistem
Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.
Seznam fizikalnih vsebin in Zaprti sistem · Zakoni termodinamike in Zaprti sistem ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Zakoni termodinamike 49. Saj imajo skupno 41, indeks Jaccard je 1.79% = 41 / (2237 + 49).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: