Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Sila
Seznam fizikalnih vsebin in Sila še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Arhimed, Dina, Enakomerno gibanje, Ernst Mach, Fizika, Fizikalna količina, Gibalna količina, Gradient, Gravitacijsko polje, Hitrost, Isaac Newton, Izpeljana enota SI, Kilogram, Kilopond, Lega, Magnetizem, Masa, Mednarodni sistem enot, Mehanika, Meter, Newton, Newtonovi zakoni gibanja, Osnovna enota SI, Osnovna sila, Polje (fizika), Pospešek, Potencialna energija, Sekunda, Skalar, ..., Splošna teorija relativnosti, Statika, Sunek sile, Težnost, Telo (fizika), Točkasto telo, Tona, Vektor (matematika). Razširi indeks (8 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Albert Einstein in Sila ·
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Arhimed in Seznam fizikalnih vsebin · Arhimed in Sila ·
Dina
Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².
Dina in Seznam fizikalnih vsebin · Dina in Sila ·
Enakomerno gibanje
Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.
Enakomerno gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Enakomerno gibanje in Sila ·
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Ernst Mach in Seznam fizikalnih vsebin · Ernst Mach in Sila ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Sila ·
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalna količina in Sila ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Gibalna količina in Sila ·
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Gradient in Seznam fizikalnih vsebin · Gradient in Sila ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijsko polje in Sila ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost in Sila ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Isaac Newton in Sila ·
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Izpeljana enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Izpeljana enota SI in Sila ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Kilogram in Sila ·
Kilopond
Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.
Kilopond in Seznam fizikalnih vsebin · Kilopond in Sila ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Lega in Sila ·
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Magnetizem in Sila ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Masa in Sila ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Mednarodni sistem enot in Sila ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Mehanika in Sila ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Meter in Sila ·
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Newton in Sila ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Newtonovi zakoni gibanja in Sila ·
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovna enota SI in Sila ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovna sila in Sila ·
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Polje (fizika) in Sila ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Pospešek in Sila ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Potencialna energija in Sila ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Sekunda in Sila ·
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Sila in Skalar ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Sila in Splošna teorija relativnosti ·
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Seznam fizikalnih vsebin in Statika · Sila in Statika ·
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Seznam fizikalnih vsebin in Sunek sile · Sila in Sunek sile ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Sila in Težnost ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Sila in Telo (fizika) ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Sila in Točkasto telo ·
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Seznam fizikalnih vsebin in Tona · Sila in Tona ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Sila in Vektor (matematika) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Sila imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Sila
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Sila
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Sila 43. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 1.67% = 38 / (2237 + 43).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Sila. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: