Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin
Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin še 39 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna ničla, Absolutna temperatura, Amper, Atomska teža, Avogadrova konstanta, Boltzmannova konstanta, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Dolžina, Električni tok, Hitrost svetlobe, Indukcijska konstanta, Izpeljana enota SI, Kandela, Kelvin, Kilogram, Kot, Liter, Lumen, Masa, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Meter, Mol (enota), Molekulska masa, Newton, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Predpone SI, Prostorski kot, ..., Radian, Sekunda, Steradian, Svetilnost, Tesla (enota), Voda, Volt, Weber (enota), Zemlja. Razširi indeks (9 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Absolutna ničla in Osnovna enota SI · Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin ·
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Absolutna temperatura in Osnovna enota SI · Absolutna temperatura in Seznam fizikalnih vsebin ·
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Amper in Osnovna enota SI · Amper in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Osnovna enota SI · Atomska teža in Seznam fizikalnih vsebin ·
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Avogadrova konstanta in Osnovna enota SI · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Osnovna enota SI · Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Osnovna enota SI · Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Osnovna enota SI · Dan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Osnovna enota SI · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Električni tok in Osnovna enota SI · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Osnovna enota SI · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Indukcijska konstanta in Osnovna enota SI · Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Izpeljana enota SI in Osnovna enota SI · Izpeljana enota SI in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kandela
Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.
Kandela in Osnovna enota SI · Kandela in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Osnovna enota SI · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Kilogram in Osnovna enota SI · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Kot in Osnovna enota SI · Kot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Liter in Osnovna enota SI · Liter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Lumen in Osnovna enota SI · Lumen in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Osnovna enota SI · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Osnovna enota SI · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Merska enota in Osnovna enota SI · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Osnovna enota SI · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Mol (enota) in Osnovna enota SI · Mol (enota) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Molekulska masa in Osnovna enota SI · Molekulska masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Newton in Osnovna enota SI · Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Osnovna enota SI in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Osnovna enota SI in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Osnovna enota SI in Predpone SI · Predpone SI in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Osnovna enota SI in Prostorski kot · Prostorski kot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Osnovna enota SI in Radian · Radian in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Osnovna enota SI in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Osnovna enota SI in Steradian · Seznam fizikalnih vsebin in Steradian ·
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Osnovna enota SI in Svetilnost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetilnost ·
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Osnovna enota SI in Tesla (enota) · Seznam fizikalnih vsebin in Tesla (enota) ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Osnovna enota SI in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Osnovna enota SI in Volt · Seznam fizikalnih vsebin in Volt ·
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Osnovna enota SI in Weber (enota) · Seznam fizikalnih vsebin in Weber (enota) ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Osnovna enota SI in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin
Osnovna enota SI 42 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 39, indeks Jaccard je 1.71% = 39 / (42 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
