Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika)
Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) še 93 stvari v skupni (v Unijapedija): Augustin Louis Cauchy, Brezrazsežna količina, Cliffordova algebra, Dolžina, Einsteinov zapis, Električni tok, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Enotski vektor, Fizika, Fizikalna količina, Gibalna količina, Gibanje, Gostota magnetnega polja, Gradient, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hermann Günther Grassmann, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hilbertov prostor, Hitrost, Inercialni opazovalni sistem, Integral, Jacobijeva matrika, Jakost električnega polja, James Clerk Maxwell, Jožef Stefan, Josiah Willard Gibbs, Kartezični koordinatni sistem, Kelvin, Količina, ..., Kot, Kotna hitrost, Kotni pospešek, Krajevni vektor, Lega, Linearna transformacija, Ludwig Edward Boltzmann, Magnetno polje, Matrika, Maxwellove enačbe, Mešani produkt, Meter, Nabla, Navor, Nerešeni problemi v fiziki, Newton, Newtonovi zakoni gibanja, Obzornik za matematiko in fiziko, Odboj, Oliver Heaviside, Operator (matematika), Parnost (fizika), Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Poyntingov vektor, Pravilo desne roke, Pravokotnost, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Prostornina, Psevdoskalar, Psevdovektor, Ravnina, Razdalja, Razsežnostna analiza, Rezultanta, Sferni koordinatni sistem, Sila, Simetrija, Skalar, Skalarni produkt, Skalarno polje, Splošna teorija relativnosti, Sunek sile, Tekočina, Telo (fizika), Tenzor, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Termodinamika, Točkasto telo, Translacija, Trzaj (fizika), Uklon, Vektor četverec, Vektorski potencial, Vektorski produkt, Vektorsko polje, Vrtenje, Vrtilna količina, William Rowan Hamilton, Zrcalo, Zunanji produkt. Razširi indeks (63 več) »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Augustin Louis Cauchy in Seznam fizikalnih vsebin · Augustin Louis Cauchy in Vektor (matematika) ·
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Brezrazsežna količina in Vektor (matematika) ·
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Cliffordova algebra in Seznam fizikalnih vsebin · Cliffordova algebra in Vektor (matematika) ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Dolžina in Vektor (matematika) ·
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Einsteinov zapis in Seznam fizikalnih vsebin · Einsteinov zapis in Vektor (matematika) ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Električni tok in Vektor (matematika) ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Električno polje in Vektor (matematika) ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Elektrika in magnetizem in Vektor (matematika) ·
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Enotski vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Enotski vektor in Vektor (matematika) ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Vektor (matematika) ·
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalna količina in Vektor (matematika) ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Gibalna količina in Vektor (matematika) ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Gibanje in Vektor (matematika) ·
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota magnetnega polja in Vektor (matematika) ·
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Gradient in Seznam fizikalnih vsebin · Gradient in Vektor (matematika) ·
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Helmholtzev razstavitveni izrek in Seznam fizikalnih vsebin · Helmholtzev razstavitveni izrek in Vektor (matematika) ·
Hermann Günther Grassmann
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.
Hermann Günther Grassmann in Seznam fizikalnih vsebin · Hermann Günther Grassmann in Vektor (matematika) ·
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Seznam fizikalnih vsebin · Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Vektor (matematika) ·
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Hilbertov prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Hilbertov prostor in Vektor (matematika) ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost in Vektor (matematika) ·
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Inercialni opazovalni sistem in Vektor (matematika) ·
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Integral in Seznam fizikalnih vsebin · Integral in Vektor (matematika) ·
Jacobijeva matrika
Jacobijeva matrika lahko opredeljuje.
Jacobijeva matrika in Seznam fizikalnih vsebin · Jacobijeva matrika in Vektor (matematika) ·
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Jakost električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Jakost električnega polja in Vektor (matematika) ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · James Clerk Maxwell in Vektor (matematika) ·
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin · Jožef Stefan in Vektor (matematika) ·
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Josiah Willard Gibbs in Seznam fizikalnih vsebin · Josiah Willard Gibbs in Vektor (matematika) ·
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Kartezični koordinatni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Kartezični koordinatni sistem in Vektor (matematika) ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Vektor (matematika) ·
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Količina in Seznam fizikalnih vsebin · Količina in Vektor (matematika) ·
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Kot in Seznam fizikalnih vsebin · Kot in Vektor (matematika) ·
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Kotna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Kotna hitrost in Vektor (matematika) ·
Kotni pospešek
Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.
Kotni pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Kotni pospešek in Vektor (matematika) ·
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Krajevni vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Krajevni vektor in Vektor (matematika) ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Lega in Vektor (matematika) ·
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Linearna transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Linearna transformacija in Vektor (matematika) ·
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Ludwig Edward Boltzmann in Seznam fizikalnih vsebin · Ludwig Edward Boltzmann in Vektor (matematika) ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Magnetno polje in Vektor (matematika) ·
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Matrika in Seznam fizikalnih vsebin · Matrika in Vektor (matematika) ·
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin · Maxwellove enačbe in Vektor (matematika) ·
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Mešani produkt in Seznam fizikalnih vsebin · Mešani produkt in Vektor (matematika) ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Meter in Vektor (matematika) ·
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Nabla in Seznam fizikalnih vsebin · Nabla in Vektor (matematika) ·
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Navor in Seznam fizikalnih vsebin · Navor in Vektor (matematika) ·
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Nerešeni problemi v fiziki in Seznam fizikalnih vsebin · Nerešeni problemi v fiziki in Vektor (matematika) ·
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Newton in Vektor (matematika) ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Newtonovi zakoni gibanja in Vektor (matematika) ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin · Obzornik za matematiko in fiziko in Vektor (matematika) ·
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Odboj in Seznam fizikalnih vsebin · Odboj in Vektor (matematika) ·
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Oliver Heaviside in Seznam fizikalnih vsebin · Oliver Heaviside in Vektor (matematika) ·
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Operator (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin · Operator (matematika) in Vektor (matematika) ·
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Parnost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Parnost (fizika) in Vektor (matematika) ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Posebna teorija relativnosti in Vektor (matematika) ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Pospešek in Vektor (matematika) ·
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Poyntingov vektor in Vektor (matematika) ·
Pravilo desne roke
Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.
Pravilo desne roke in Seznam fizikalnih vsebin · Pravilo desne roke in Vektor (matematika) ·
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Pravokotnost in Seznam fizikalnih vsebin · Pravokotnost in Vektor (matematika) ·
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor Minkowskega in Vektor (matematika) ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor-čas in Vektor (matematika) ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Prostornina in Vektor (matematika) ·
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Psevdoskalar in Seznam fizikalnih vsebin · Psevdoskalar in Vektor (matematika) ·
Psevdovektor
publisher.
Psevdovektor in Seznam fizikalnih vsebin · Psevdovektor in Vektor (matematika) ·
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Ravnina in Seznam fizikalnih vsebin · Ravnina in Vektor (matematika) ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin · Razdalja in Vektor (matematika) ·
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Razsežnostna analiza in Seznam fizikalnih vsebin · Razsežnostna analiza in Vektor (matematika) ·
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Rezultanta in Seznam fizikalnih vsebin · Rezultanta in Vektor (matematika) ·
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Seznam fizikalnih vsebin in Sferni koordinatni sistem · Sferni koordinatni sistem in Vektor (matematika) ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Sila in Vektor (matematika) ·
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija · Simetrija in Vektor (matematika) ·
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Skalar in Vektor (matematika) ·
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt · Skalarni produkt in Vektor (matematika) ·
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje · Skalarno polje in Vektor (matematika) ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Vektor (matematika) ·
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Seznam fizikalnih vsebin in Sunek sile · Sunek sile in Vektor (matematika) ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Tekočina in Vektor (matematika) ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Telo (fizika) in Vektor (matematika) ·
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Seznam fizikalnih vsebin in Tenzor · Tenzor in Vektor (matematika) ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika · Teoretična fizika in Vektor (matematika) ·
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Seznam fizikalnih vsebin in Teorija relativnosti · Teorija relativnosti in Vektor (matematika) ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Termodinamika in Vektor (matematika) ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Točkasto telo in Vektor (matematika) ·
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Seznam fizikalnih vsebin in Translacija · Translacija in Vektor (matematika) ·
Trzaj (fizika)
Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.
Seznam fizikalnih vsebin in Trzaj (fizika) · Trzaj (fizika) in Vektor (matematika) ·
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Seznam fizikalnih vsebin in Uklon · Uklon in Vektor (matematika) ·
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Seznam fizikalnih vsebin in Vektor četverec · Vektor (matematika) in Vektor četverec ·
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski potencial · Vektor (matematika) in Vektorski potencial ·
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski produkt · Vektor (matematika) in Vektorski produkt ·
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Seznam fizikalnih vsebin in Vektorsko polje · Vektor (matematika) in Vektorsko polje ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Vektor (matematika) in Vrtenje ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Vektor (matematika) in Vrtilna količina ·
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Seznam fizikalnih vsebin in William Rowan Hamilton · Vektor (matematika) in William Rowan Hamilton ·
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo · Vektor (matematika) in Zrcalo ·
Zunanji produkt
Zunánji prodúkt (tudi vnánji prodúkt) je v linearni algebri računska operacija z vektorji.
Seznam fizikalnih vsebin in Zunanji produkt · Vektor (matematika) in Zunanji produkt ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika)
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika)
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Vektor (matematika) 206. Saj imajo skupno 93, indeks Jaccard je 3.81% = 93 / (2237 + 206).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: