Podobnosti med Kisik in Seznam kemijskih vsebin
Kisik in Seznam kemijskih vsebin še 73 stvari v skupni (v Unijapedija): Acetilen, Aceton, Aldehid, Alkohol, Alotropija, Aluminij, Amedeo Avogadro, Amid, Aminokislina, Antimon, Antoine Lavoisier, Avogadrov zakon, Beljakovina, Citronska kislina, Delni tlak, Dolomit, Dušik, Elektroliza, Elektronegativnost, Etanol, Eten, Fenol, Flogistonska teorija, Fluor, Formaldehid, Fosfat, Foton, Fotosinteza, Helij, Humphry Davy, ..., Iridij, Izotop, Jeklo, John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Kalcijev karbonat, Karboksilna kislina, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski simbol, Keton, Kislina, Kompleksna spojina, Kositer, Kovalentna vez, Maščobna kislina, Magnezij, Magnezijev karbonat, Metanol, Nekovina, Neon, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Oksid, Oksidacijsko stanje, Paramagnetizem, Paskal, Periodni sistem elementov, Platina, Plin, Radioaktivnost, Razpolovni čas, Redoks reakcija, Robert Boyle, Silicij, Titan (element), Topnost, Van der Waalsova sila, Voda, Vodik, Vodikova vez, Vrstno število. Razširi indeks (43 več) »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Acetilen in Kisik · Acetilen in Seznam kemijskih vsebin ·
Aceton
Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.
Aceton in Kisik · Aceton in Seznam kemijskih vsebin ·
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Aldehid in Kisik · Aldehid in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Alkohol in Kisik · Alkohol in Seznam kemijskih vsebin ·
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Alotropija in Kisik · Alotropija in Seznam kemijskih vsebin ·
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Kisik · Aluminij in Seznam kemijskih vsebin ·
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Amedeo Avogadro in Kisik · Amedeo Avogadro in Seznam kemijskih vsebin ·
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Amid in Kisik · Amid in Seznam kemijskih vsebin ·
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Aminokislina in Kisik · Aminokislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Antimon in Kisik · Antimon in Seznam kemijskih vsebin ·
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Antoine Lavoisier in Kisik · Antoine Lavoisier in Seznam kemijskih vsebin ·
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Avogadrov zakon in Kisik · Avogadrov zakon in Seznam kemijskih vsebin ·
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Beljakovina in Kisik · Beljakovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Citronska kislina in Kisik · Citronska kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Delni tlak in Kisik · Delni tlak in Seznam kemijskih vsebin ·
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Dolomit in Kisik · Dolomit in Seznam kemijskih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Kisik · Dušik in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Elektroliza in Kisik · Elektroliza in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Kisik · Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Etanol in Kisik · Etanol in Seznam kemijskih vsebin ·
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Eten in Kisik · Eten in Seznam kemijskih vsebin ·
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Fenol in Kisik · Fenol in Seznam kemijskih vsebin ·
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Flogistonska teorija in Kisik · Flogistonska teorija in Seznam kemijskih vsebin ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Kisik · Fluor in Seznam kemijskih vsebin ·
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Formaldehid in Kisik · Formaldehid in Seznam kemijskih vsebin ·
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Fosfat in Kisik · Fosfat in Seznam kemijskih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Kisik · Foton in Seznam kemijskih vsebin ·
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Fotosinteza in Kisik · Fotosinteza in Seznam kemijskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Kisik · Helij in Seznam kemijskih vsebin ·
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Humphry Davy in Kisik · Humphry Davy in Seznam kemijskih vsebin ·
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Iridij in Kisik · Iridij in Seznam kemijskih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Kisik · Izotop in Seznam kemijskih vsebin ·
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Jeklo in Kisik · Jeklo in Seznam kemijskih vsebin ·
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
John Dalton in Kisik · John Dalton in Seznam kemijskih vsebin ·
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Joseph Louis Gay-Lussac in Kisik · Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam kemijskih vsebin ·
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Kalcijev karbonat in Kisik · Kalcijev karbonat in Seznam kemijskih vsebin ·
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Karboksilna kislina in Kisik · Karboksilna kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemična vez in Kisik · Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Kisik · Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Kemijski simbol in Kisik · Kemijski simbol in Seznam kemijskih vsebin ·
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Keton in Kisik · Keton in Seznam kemijskih vsebin ·
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Kisik in Kislina · Kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Kisik in Kompleksna spojina · Kompleksna spojina in Seznam kemijskih vsebin ·
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Kisik in Kositer · Kositer in Seznam kemijskih vsebin ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kisik in Kovalentna vez · Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Kisik in Maščobna kislina · Maščobna kislina in Seznam kemijskih vsebin ·
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Kisik in Magnezij · Magnezij in Seznam kemijskih vsebin ·
Magnezijev karbonat
Magnezijev karbonat (kemijska formula MgCO3), bela trdnina, v naravi kot mineral magnezit.
Kisik in Magnezijev karbonat · Magnezijev karbonat in Seznam kemijskih vsebin ·
Metanol
Brez opisa.
Kisik in Metanol · Metanol in Seznam kemijskih vsebin ·
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Kisik in Nekovina · Nekovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Kisik in Neon · Neon in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Kisik in Ogljik · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Kisik in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Kisik in Ogljikov hidrat · Ogljikov hidrat in Seznam kemijskih vsebin ·
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Kisik in Oksid · Oksid in Seznam kemijskih vsebin ·
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Kisik in Oksidacijsko stanje · Oksidacijsko stanje in Seznam kemijskih vsebin ·
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Kisik in Paramagnetizem · Paramagnetizem in Seznam kemijskih vsebin ·
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Kisik in Paskal · Paskal in Seznam kemijskih vsebin ·
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Kisik in Periodni sistem elementov · Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Kisik in Platina · Platina in Seznam kemijskih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Kisik in Plin · Plin in Seznam kemijskih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Kisik in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Kisik in Razpolovni čas · Razpolovni čas in Seznam kemijskih vsebin ·
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Kisik in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Kisik in Robert Boyle · Robert Boyle in Seznam kemijskih vsebin ·
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Kisik in Silicij · Seznam kemijskih vsebin in Silicij ·
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Kisik in Titan (element) · Seznam kemijskih vsebin in Titan (element) ·
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Kisik in Topnost · Seznam kemijskih vsebin in Topnost ·
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Kisik in Van der Waalsova sila · Seznam kemijskih vsebin in Van der Waalsova sila ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Kisik in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Kisik in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik ·
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Kisik in Vodikova vez · Seznam kemijskih vsebin in Vodikova vez ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Kisik in Vrstno število · Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kisik in Seznam kemijskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kisik in Seznam kemijskih vsebin
Primerjava med Kisik in Seznam kemijskih vsebin
Kisik 207 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 73, indeks Jaccard je 9.86% = 73 / (207 + 533).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kisik in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: