Podobnosti med Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika
Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Agregatno stanje, Boylov zakon, Entalpija, Faza snovi, Fazni prehod, Feromagnetizem, Fizikalna kemija, Gay-Lussacov zakon, Gostota, Idealni plin, Kelvin, Kemijska reakcija, Molekula, Molska masa, Paramagnetizem, Plin, Prosta energija, Prosta entalpija, Robert Boyle, Snov, Specifična toplota, Spojina, Statistična mehanika, Sublimacija, Walther Hermann Nernst.
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Seznam kemijskih vsebin · Agregatno stanje in Termodinamika ·
Boylov zakon
Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Boylov zakon in Seznam kemijskih vsebin · Boylov zakon in Termodinamika ·
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Entalpija in Seznam kemijskih vsebin · Entalpija in Termodinamika ·
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Faza snovi in Seznam kemijskih vsebin · Faza snovi in Termodinamika ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Fazni prehod in Seznam kemijskih vsebin · Fazni prehod in Termodinamika ·
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Feromagnetizem in Seznam kemijskih vsebin · Feromagnetizem in Termodinamika ·
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Fizikalna kemija in Seznam kemijskih vsebin · Fizikalna kemija in Termodinamika ·
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Gay-Lussacov zakon in Seznam kemijskih vsebin · Gay-Lussacov zakon in Termodinamika ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam kemijskih vsebin · Gostota in Termodinamika ·
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Idealni plin in Seznam kemijskih vsebin · Idealni plin in Termodinamika ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam kemijskih vsebin · Kelvin in Termodinamika ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Kemijska reakcija in Termodinamika ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Seznam kemijskih vsebin · Molekula in Termodinamika ·
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Molska masa in Seznam kemijskih vsebin · Molska masa in Termodinamika ·
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Paramagnetizem in Seznam kemijskih vsebin · Paramagnetizem in Termodinamika ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam kemijskih vsebin · Plin in Termodinamika ·
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Prosta energija in Seznam kemijskih vsebin · Prosta energija in Termodinamika ·
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Prosta entalpija in Seznam kemijskih vsebin · Prosta entalpija in Termodinamika ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Robert Boyle in Seznam kemijskih vsebin · Robert Boyle in Termodinamika ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam kemijskih vsebin in Snov · Snov in Termodinamika ·
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Seznam kemijskih vsebin in Specifična toplota · Specifična toplota in Termodinamika ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Seznam kemijskih vsebin in Spojina · Spojina in Termodinamika ·
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Seznam kemijskih vsebin in Statistična mehanika · Statistična mehanika in Termodinamika ·
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Seznam kemijskih vsebin in Sublimacija · Sublimacija in Termodinamika ·
Walther Hermann Nernst
Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.
Seznam kemijskih vsebin in Walther Hermann Nernst · Termodinamika in Walther Hermann Nernst ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika
Primerjava med Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika
Seznam kemijskih vsebin 533 odnose, medtem ko je Termodinamika 93. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 3.99% = 25 / (533 + 93).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: