Kazalo
24 odnosi: Analiza, Anorganska kemija, Biokemija, Farmacevtska oblika, Farmacija, Farmakofor, Farmakologija, Fizikalna kemija, Glive, Interdisciplinarnost, Laboratorij, LADME, Molekularna biologija, Organska kemija, Pomožna snov, Pravilo Lipinskega, QSAR, Rastline, Sinteza, Spojina vodnica, Statistika, Toksin, Učinkovina, Zdravilo.
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Farmacevtska kemija in Analiza
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Farmacevtska kemija in Anorganska kemija
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Farmacevtska kemija in Biokemija
Farmacevtska oblika
Farmacevtska oblika (kratica: FO, angl. dosage form) je farmacevtskotehnološko izdelana oblika, ki načeloma vsebuje zdravilno učinkovino (kratica: ZU, angl. active ingredient) in eno ali več pomožnih snovi (kratica: PS, angl. excipient).
Poglej Farmacevtska kemija in Farmacevtska oblika
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Farmacevtska kemija in Farmacija
Farmakofor
Farmakofor je v farmakologiji zbirka steričnih in elektronskih lastnosti dela molekule, ki so potrebne za zagotovitev optimalnih molekularnih interakcij s specifično biološko tarčo, kar vodi do biološkega odziva.
Poglej Farmacevtska kemija in Farmakofor
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Poglej Farmacevtska kemija in Farmakologija
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Farmacevtska kemija in Fizikalna kemija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Farmacevtska kemija in Glive
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Poglej Farmacevtska kemija in Interdisciplinarnost
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Poglej Farmacevtska kemija in Laboratorij
LADME
LADME je kratica v farmakokinetiki in farmakologiji, ki izhaja iz angleščine in zajema bistvene lastnosti učinkovine, ki vplivajo na njeno zadrževanje v telesu.
Poglej Farmacevtska kemija in LADME
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Farmacevtska kemija in Molekularna biologija
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Farmacevtska kemija in Organska kemija
Pomožna snov
Pomóžna snôv (tudi ekscipiènt, kraticaː PS) je vsaka sestavina v zdravilu, ki ni zdravilna učinkovina (kraticaː ZU).
Poglej Farmacevtska kemija in Pomožna snov
Pravilo Lipinskega
Pravilo Lipinskega oziroma pravilo petic je zbir pravil, ki jih je leta 1997 objavil Christopher A. Lipinski in se nanašajo na peroralno zaužita zdravila.
Poglej Farmacevtska kemija in Pravilo Lipinskega
QSAR
QSAR je kratica za kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem (angleško Quantitative Structure-Activity Relationship).
Poglej Farmacevtska kemija in QSAR
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Farmacevtska kemija in Rastline
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Farmacevtska kemija in Sinteza
Spojina vodnica
Spojina vodnica (angl. lead compound) je naravna, polsintezna ali sintezna spojina s farmakološkim in biološkim delovanjem, ki izkazuje določene neželene lastnosti, in je izhodišče v procesu načrtovanja zdravilnih učinkovin ter se uporablja za nadaljnjo optimizacijo.
Poglej Farmacevtska kemija in Spojina vodnica
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Farmacevtska kemija in Statistika
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Farmacevtska kemija in Toksin
Učinkovina
(Zdravilna) učinkovina ali aktivna snov je vsaka snov, ki že v relativno majhni količini vpliva na biokemične oziroma biofizikalne procese v organizmu in povzroči določen farmakološki odziv.
Poglej Farmacevtska kemija in Učinkovina
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Farmacevtska kemija in Zdravilo