Kazalo
22 odnosi: Aktivacijska energija, Beli fosfor, Bencin, Butan (plin), Delni tlak, Dietil eter, Dizelsko olje, Gorenje (kemija), Kerozin, Kisik, Magnezij, Nadmorska višina, Notranja energija, Ogljikov disulfid, Papir, Plamenišče, Temperatura, Tlak, Vlažnost, Vnetišče, Vodik, Zrak.
- Kemijske lastnosti
- Ogenj
Aktivacijska energija
Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.
Poglej Temperatura samovžiga in Aktivacijska energija
Beli fosfor
Beli fosfor je alotrop fosforja v obliki voskaste bele trdnine, ki ima značilen vonj po česnu, čist pa je brezbarven in prozoren.
Poglej Temperatura samovžiga in Beli fosfor
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Temperatura samovžiga in Bencin
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Temperatura samovžiga in Butan (plin)
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Poglej Temperatura samovžiga in Delni tlak
Dietil eter
Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.
Poglej Temperatura samovžiga in Dietil eter
Dizelsko olje
Dieselsko gorivo je eden od proizvodov iz nafte, ki vsebuje ogljikovodike z okrog 16 ogljikovimi atomi.
Poglej Temperatura samovžiga in Dizelsko olje
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Temperatura samovžiga in Gorenje (kemija)
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Poglej Temperatura samovžiga in Kerozin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Temperatura samovžiga in Kisik
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Temperatura samovžiga in Magnezij
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Temperatura samovžiga in Nadmorska višina
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Temperatura samovžiga in Notranja energija
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Temperatura samovžiga in Ogljikov disulfid
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Temperatura samovžiga in Papir
Plamenišče
Plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri je nad tekočino ravno dovolj hlapov, da se zmes hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname.
Poglej Temperatura samovžiga in Plamenišče
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Temperatura samovžiga in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Temperatura samovžiga in Tlak
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Temperatura samovžiga in Vlažnost
Vnetišče
Vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname in gori najmanj pet sekund.
Poglej Temperatura samovžiga in Vnetišče
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Temperatura samovžiga in Vodik
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Temperatura samovžiga in Zrak