Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin

Kemijska reakcija vs. Seznam kemijskih vsebin

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi. Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin

Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin še 70 stvari v skupni (v Unijapedija): Adicija, Agregatno stanje, Aktivacijska energija, Alkalijska kovina, Alkan, Alken, Alkin, Aluminij, Amonijak, Anion, Antoine Lavoisier, Atom, Beljakovina, Biokemija, Difuzija, Disproporcionacija, Dušik, Dušikova kislina, Elektrokemija, Elektron, Elektronegativnost, Encim, Entalpija, Fermentacija, Flogistonska teorija, Fotosinteza, Friedrich Wöhler, Fritz Haber, Glukoza, Halogen, ..., Izomerizacija, John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Karbokation, Karboksilna kislina, Kataliza, Katalizator, Kation, Kemična vez, Kemijsko ravnotežje, Keton, Kisik, Klor, Koncentracija, Kovalentna vez, Kovina, Kvantna mehanika, Natrij, Natrijev karbonat, Natrijev klorid, Ogljikov hidrat, Organska kemija, PH, Platina, Polimerizacija, Prosta energija, Proton, Radikal (kemija), Radioaktivnost, Reagent, Redoks reakcija, Robert Boyle, Snov, Svinec, Termodinamika, Topnost, Voda, Zakon o ohranitvi mase, Zlato, Zrak. Razširi indeks (40 več) »

Adicija

Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.

Adicija in Kemijska reakcija · Adicija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Agregatno stanje in Kemijska reakcija · Agregatno stanje in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Aktivacijska energija in Kemijska reakcija · Aktivacijska energija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Alkalijska kovina in Kemijska reakcija · Alkalijska kovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Alkan in Kemijska reakcija · Alkan in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Alken in Kemijska reakcija · Alken in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Alkin in Kemijska reakcija · Alkin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Aluminij in Kemijska reakcija · Aluminij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Amonijak in Kemijska reakcija · Amonijak in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Anion in Kemijska reakcija · Anion in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Antoine Lavoisier in Kemijska reakcija · Antoine Lavoisier in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Kemijska reakcija · Atom in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Beljakovina in Kemijska reakcija · Beljakovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Biokemija in Kemijska reakcija · Biokemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Difuzija in Kemijska reakcija · Difuzija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Disproporcionacija

Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.

Disproporcionacija in Kemijska reakcija · Disproporcionacija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Dušik in Kemijska reakcija · Dušik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Dušikova kislina in Kemijska reakcija · Dušikova kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Elektrokemija in Kemijska reakcija · Elektrokemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Kemijska reakcija · Elektron in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Elektronegativnost in Kemijska reakcija · Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Encim in Kemijska reakcija · Encim in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Entalpija in Kemijska reakcija · Entalpija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.

Fermentacija in Kemijska reakcija · Fermentacija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Flogistonska teorija in Kemijska reakcija · Flogistonska teorija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Fotosinteza in Kemijska reakcija · Fotosinteza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Friedrich Wöhler in Kemijska reakcija · Friedrich Wöhler in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Fritz Haber in Kemijska reakcija · Fritz Haber in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Glukoza in Kemijska reakcija · Glukoza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Halogen in Kemijska reakcija · Halogen in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Izomerizacija

pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.

Izomerizacija in Kemijska reakcija · Izomerizacija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

John Dalton in Kemijska reakcija · John Dalton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Joseph Louis Gay-Lussac in Kemijska reakcija · Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Karbokation in Kemijska reakcija · Karbokation in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Karboksilna kislina in Kemijska reakcija · Karboksilna kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kataliza

Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.

Kataliza in Kemijska reakcija · Kataliza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Katalizator in Kemijska reakcija · Katalizator in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Kation in Kemijska reakcija · Kation in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Kemijska reakcija in Kemična vez · Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijsko ravnotežje

Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.

Kemijska reakcija in Kemijsko ravnotežje · Kemijsko ravnotežje in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Kemijska reakcija in Keton · Keton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kemijska reakcija in Kisik · Kisik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Kemijska reakcija in Klor · Klor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Kemijska reakcija in Koncentracija · Koncentracija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Kemijska reakcija in Kovalentna vez · Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Kemijska reakcija in Kovina · Kovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Kemijska reakcija in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Kemijska reakcija in Natrij · Natrij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.

Kemijska reakcija in Natrijev karbonat · Natrijev karbonat in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Kemijska reakcija in Natrijev klorid · Natrijev klorid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Kemijska reakcija in Ogljikov hidrat · Ogljikov hidrat in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Kemijska reakcija in Organska kemija · Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Kemijska reakcija in PH · PH in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Kemijska reakcija in Platina · Platina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Polimerizacija

stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.

Kemijska reakcija in Polimerizacija · Polimerizacija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Kemijska reakcija in Prosta energija · Prosta energija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Kemijska reakcija in Proton · Proton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Kemijska reakcija in Radikal (kemija) · Radikal (kemija) in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Kemijska reakcija in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Reagent

Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.

Kemijska reakcija in Reagent · Reagent in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Kemijska reakcija in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Kemijska reakcija in Robert Boyle · Robert Boyle in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Kemijska reakcija in Snov · Seznam kemijskih vsebin in Snov · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Kemijska reakcija in Svinec · Seznam kemijskih vsebin in Svinec · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Kemijska reakcija in Termodinamika · Seznam kemijskih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Kemijska reakcija in Topnost · Seznam kemijskih vsebin in Topnost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Kemijska reakcija in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Kemijska reakcija in Zakon o ohranitvi mase · Seznam kemijskih vsebin in Zakon o ohranitvi mase · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Kemijska reakcija in Zlato · Seznam kemijskih vsebin in Zlato · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Kemijska reakcija in Zrak · Seznam kemijskih vsebin in Zrak · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin

Kemijska reakcija 147 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 70, indeks Jaccard je 10.29% = 70 / (147 + 533).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »