Elektrokemija in Seznam kemijskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Elektrokemija in Seznam kemijskih vsebin

Elektrokemija vs. Seznam kemijskih vsebin

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit). Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Alkohol in Elektrokemija · Alkohol in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Aluminij in Elektrokemija · Aluminij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amalgam

Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.

Amalgam in Elektrokemija · Amalgam in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Anion in Elektrokemija · Anion in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Anoda in Elektrokemija · Anoda in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Elektrokemija · Atom in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Beljakovina in Elektrokemija · Beljakovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Cink in Elektrokemija · Cink in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektroda

Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.

Elektroda in Elektrokemija · Elektroda in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Elektrokemija in Elektroliza · Elektroliza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektrokemija in Elektron · Elektron in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Elektrokemija in Elektronegativnost · Elektronegativnost in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Elektrokemija in Etanol · Etanol in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Elektrokemija in Fluor · Fluor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Elektrokemija in Fotosinteza · Fotosinteza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Elektrokemija in Fritz Haber · Fritz Haber in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Elektrokemija in Grafit · Grafit in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Elektrokemija in Ionska vez · Ionska vez in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Elektrokemija in Kalij · Kalij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kalijev permanganat

Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.

Elektrokemija in Kalijev permanganat · Kalijev permanganat in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Elektrokemija in Kation · Kation in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.

Elektrokemija in Katoda · Katoda in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Elektrokemija in Kemija · Kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Elektrokemija in Kemijska reakcija · Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Elektrokemija in Kisik · Kisik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Elektrokemija in Kislina · Kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Elektrokemija in Klor · Klor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Elektrokemija in Kovalentna vez · Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Elektrokemija in Kovina · Kovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Elektrokemija in Mangan · Mangan in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Elektrokemija in Metanol · Metanol in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Elektrokemija in Michael Faraday · Michael Faraday in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Elektrokemija in Molekula · Molekula in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Elektrokemija in Natrij · Natrij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Nitrobenzen

Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.

Elektrokemija in Nitrobenzen · Nitrobenzen in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Elektrokemija in Ogljik · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Elektrokemija in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Elektrokemija in Oksidacijsko stanje · Oksidacijsko stanje in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Elektrokemija in Platina · Platina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Elektrokemija in Polimer · Polimer in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Elektrokemija in Propan · Propan in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Elektrokemija in Prosta energija · Prosta energija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Elektrokemija in Prosta entalpija · Prosta entalpija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Elektrokemija in Proton · Proton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Elektrokemija in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Sladkor

Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.

Elektrokemija in Sladkor · Seznam kemijskih vsebin in Sladkor · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Elektrokemija in Srebro · Seznam kemijskih vsebin in Srebro · Poglej več »

Svante August Arrhenius

Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.

Elektrokemija in Svante August Arrhenius · Seznam kemijskih vsebin in Svante August Arrhenius · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Elektrokemija in Tekočina · Seznam kemijskih vsebin in Tekočina · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Elektrokemija in Titan (element) · Seznam kemijskih vsebin in Titan (element) · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Elektrokemija in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Elektrokemija in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik · Poglej več »

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Elektrokemija in Walther Hermann Nernst · Seznam kemijskih vsebin in Walther Hermann Nernst · Poglej več »

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Elektrokemija in Zakon o ohranitvi mase · Seznam kemijskih vsebin in Zakon o ohranitvi mase · Poglej več »

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Elektrokemija in Zemljoalkalijska kovina · Seznam kemijskih vsebin in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »