Friderik Pregl in Seznam kemijskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Friderik Pregl in Seznam kemijskih vsebin

Friderik Pregl vs. Seznam kemijskih vsebin

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica). Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Aleksandra Kornhauser Frazer

Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska kemičarka in pedagoginja, * 26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, † 17. maj 2020, Ljubljana.

Aleksandra Kornhauser Frazer in Friderik Pregl · Aleksandra Kornhauser Frazer in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Amedeo Avogadro in Friderik Pregl · Amedeo Avogadro in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Aminokislina in Friderik Pregl · Aminokislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Analizna kemija in Friderik Pregl · Analizna kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Biokemija in Friderik Pregl · Biokemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Brom in Friderik Pregl · Brom in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Friderik Pregl · Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Dušik in Friderik Pregl · Dušik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Encim in Friderik Pregl · Encim in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.

Fermentacija in Friderik Pregl · Fermentacija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Fosfor in Friderik Pregl · Fosfor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Friderik Pregl in Genetika · Genetika in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Friderik Pregl in Halogen · Halogen in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Friderik Pregl in Hormon · Hormon in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Friderik Pregl in Jöns Jacob Berzelius · Jöns Jacob Berzelius in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Friderik Pregl in Jod · Jod in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Friderik Pregl in John Dalton · John Dalton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Friderik Pregl in Joseph Louis Gay-Lussac · Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Friderik Pregl in Kalij · Kalij in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kataliza

Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.

Friderik Pregl in Kataliza · Kataliza in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Friderik Pregl in Kemija · Kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Friderik Pregl in Kemijska formula · Kemijska formula in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Friderik Pregl in Kemijski element · Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Friderik Pregl in Klor · Klor in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Friderik Pregl in Molekulska masa · Molekulska masa in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Friderik Pregl in Nobelova nagrada za kemijo · Nobelova nagrada za kemijo in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Friderik Pregl in Ogljik · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Friderik Pregl in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Friderik Pregl in Ogljikov hidrat · Ogljikov hidrat in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Friderik Pregl in Organska kemija · Organska kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Friderik Pregl in Svinec · Seznam kemijskih vsebin in Svinec · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Friderik Pregl in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Friderik Pregl in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik · Poglej več »

Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Friderik Pregl in Wilhelm Ostwald · Seznam kemijskih vsebin in Wilhelm Ostwald · Poglej več »