Podobnosti med Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin
Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin še 84 stvari v skupni (v Unijapedija): Agregatno stanje, Aktinij, Aktinoidi, Alkalijska kovina, Alkimija, Alotropija, Argon, Astat, Atom, Atomska teža, Baker, Berilij, Bizmut, Blok periodnega sistema, Brom, Celzijeva temperaturna lestvica, Cezij, Devterij, Diamant, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dušik, Elektron, Enota atomske mase, Francij, Galij, Gostota, Grafen, Grafit, Halogen, Helij, ..., Izotop, Izotopi vodika, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski simbol, Kisik, Kovina, Kristalna struktura, Lantanoidi, Masno število, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nekovina, Neptunij, Nevtron, Oganeson, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikov dioksid, Ogljikova nanocevka, Orbitala, Perioda periodnega sistema, Periodni sistem elementov, Plin, Plutonij, Polonij, Prometij, Protaktinij, Proton, Radij, Radioaktivnost, Radon, Razpolovni čas, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Skupina periodnega sistema, Snov, Spojina, Srebro, Standardni pogoji, Svinec, Tališče, Tehnecij, Tenes, Torij, Uran, Voda, Vodik, Volfram, Vrelišče, Vrstno število, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zmes. Razširi indeks (54 več) »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Kemijski element · Agregatno stanje in Seznam kemijskih vsebin ·
Aktinij
Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.
Aktinij in Kemijski element · Aktinij in Seznam kemijskih vsebin ·
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Aktinoidi in Kemijski element · Aktinoidi in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Alkalijska kovina in Kemijski element · Alkalijska kovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Alkimija in Kemijski element · Alkimija in Seznam kemijskih vsebin ·
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Alotropija in Kemijski element · Alotropija in Seznam kemijskih vsebin ·
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Argon in Kemijski element · Argon in Seznam kemijskih vsebin ·
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Astat in Kemijski element · Astat in Seznam kemijskih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Kemijski element · Atom in Seznam kemijskih vsebin ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Kemijski element · Atomska teža in Seznam kemijskih vsebin ·
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Baker in Kemijski element · Baker in Seznam kemijskih vsebin ·
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Berilij in Kemijski element · Berilij in Seznam kemijskih vsebin ·
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Bizmut in Kemijski element · Bizmut in Seznam kemijskih vsebin ·
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Blok periodnega sistema in Kemijski element · Blok periodnega sistema in Seznam kemijskih vsebin ·
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Brom in Kemijski element · Brom in Seznam kemijskih vsebin ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Kemijski element · Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam kemijskih vsebin ·
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Cezij in Kemijski element · Cezij in Seznam kemijskih vsebin ·
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Devterij in Kemijski element · Devterij in Seznam kemijskih vsebin ·
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Diamant in Kemijski element · Diamant in Seznam kemijskih vsebin ·
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kemijski element · Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Seznam kemijskih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Kemijski element · Dušik in Seznam kemijskih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Kemijski element · Elektron in Seznam kemijskih vsebin ·
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Enota atomske mase in Kemijski element · Enota atomske mase in Seznam kemijskih vsebin ·
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Francij in Kemijski element · Francij in Seznam kemijskih vsebin ·
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Galij in Kemijski element · Galij in Seznam kemijskih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Kemijski element · Gostota in Seznam kemijskih vsebin ·
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Grafen in Kemijski element · Grafen in Seznam kemijskih vsebin ·
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Grafit in Kemijski element · Grafit in Seznam kemijskih vsebin ·
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Halogen in Kemijski element · Halogen in Seznam kemijskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Kemijski element · Helij in Seznam kemijskih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Kemijski element · Izotop in Seznam kemijskih vsebin ·
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Izotopi vodika in Kemijski element · Izotopi vodika in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemijski element in Kemična vez · Kemična vez in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Kemijski element · Kemija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Kemijska reakcija in Kemijski element · Kemijska reakcija in Seznam kemijskih vsebin ·
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Kemijski element in Kemijski simbol · Kemijski simbol in Seznam kemijskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kemijski element in Kisik · Kisik in Seznam kemijskih vsebin ·
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Kemijski element in Kovina · Kovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Kemijski element in Kristalna struktura · Kristalna struktura in Seznam kemijskih vsebin ·
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Kemijski element in Lantanoidi · Lantanoidi in Seznam kemijskih vsebin ·
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Kemijski element in Masno število · Masno število in Seznam kemijskih vsebin ·
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Kemijski element in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Seznam kemijskih vsebin ·
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Kemijski element in Nekovina · Nekovina in Seznam kemijskih vsebin ·
Neptunij
Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.
Kemijski element in Neptunij · Neptunij in Seznam kemijskih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Kemijski element in Nevtron · Nevtron in Seznam kemijskih vsebin ·
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Kemijski element in Oganeson · Oganeson in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Kemijski element in Ogljik · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Kemijski element in Ogljik-14 · Ogljik-14 in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Kemijski element in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Seznam kemijskih vsebin ·
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Kemijski element in Ogljikova nanocevka · Ogljikova nanocevka in Seznam kemijskih vsebin ·
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Kemijski element in Orbitala · Orbitala in Seznam kemijskih vsebin ·
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Kemijski element in Perioda periodnega sistema · Perioda periodnega sistema in Seznam kemijskih vsebin ·
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Kemijski element in Periodni sistem elementov · Periodni sistem elementov in Seznam kemijskih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Kemijski element in Plin · Plin in Seznam kemijskih vsebin ·
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Kemijski element in Plutonij · Plutonij in Seznam kemijskih vsebin ·
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Kemijski element in Polonij · Polonij in Seznam kemijskih vsebin ·
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Kemijski element in Prometij · Prometij in Seznam kemijskih vsebin ·
Protaktinij
Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.
Kemijski element in Protaktinij · Protaktinij in Seznam kemijskih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Kemijski element in Proton · Proton in Seznam kemijskih vsebin ·
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Kemijski element in Radij · Radij in Seznam kemijskih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Kemijski element in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin ·
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Kemijski element in Radon · Radon in Seznam kemijskih vsebin ·
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Kemijski element in Razpolovni čas · Razpolovni čas in Seznam kemijskih vsebin ·
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Kemijski element in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu · Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu ·
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Kemijski element in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu · Seznam kemijskih vsebin in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu ·
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Kemijski element in Skupina periodnega sistema · Seznam kemijskih vsebin in Skupina periodnega sistema ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Kemijski element in Snov · Seznam kemijskih vsebin in Snov ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Kemijski element in Spojina · Seznam kemijskih vsebin in Spojina ·
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Kemijski element in Srebro · Seznam kemijskih vsebin in Srebro ·
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Kemijski element in Standardni pogoji · Seznam kemijskih vsebin in Standardni pogoji ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Kemijski element in Svinec · Seznam kemijskih vsebin in Svinec ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Kemijski element in Tališče · Seznam kemijskih vsebin in Tališče ·
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Kemijski element in Tehnecij · Seznam kemijskih vsebin in Tehnecij ·
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Kemijski element in Tenes · Seznam kemijskih vsebin in Tenes ·
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Kemijski element in Torij · Seznam kemijskih vsebin in Torij ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Kemijski element in Uran · Seznam kemijskih vsebin in Uran ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Kemijski element in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Kemijski element in Vodik · Seznam kemijskih vsebin in Vodik ·
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Kemijski element in Volfram · Seznam kemijskih vsebin in Volfram ·
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Kemijski element in Vrelišče · Seznam kemijskih vsebin in Vrelišče ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Kemijski element in Vrstno število · Seznam kemijskih vsebin in Vrstno število ·
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Kemijski element in Zemljoalkalijska kovina · Seznam kemijskih vsebin in Zemljoalkalijska kovina ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Kemijski element in Zlato · Seznam kemijskih vsebin in Zlato ·
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Kemijski element in Zmes · Seznam kemijskih vsebin in Zmes ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin
Primerjava med Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin
Kemijski element 139 odnose, medtem ko je Seznam kemijskih vsebin 533. Saj imajo skupno 84, indeks Jaccard je 12.50% = 84 / (139 + 533).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kemijski element in Seznam kemijskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: