Podobnosti med Kemijski element in Periodni sistem elementov
Kemijski element in Periodni sistem elementov še 45 stvari v skupni (v Unijapedija): Aktinoidi, Alkalijska kovina, Atom, Atomska teža, Atomsko jedro, Šibka kovina, Žlahtni plin, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Blok periodnega sistema, Brom, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dušik, Elektron, Galij, Halogen, Helij, Izotop, Kemija, Kisik, Kovina, Lantanoidi, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nekovina, Nevtron, Oganeson, Ogljik, Orbitala, Perioda periodnega sistema, Plin, Plutonij, ..., Polkovina, Polprevodnik, Prehodni element, Proton, Prvobitni nuklid, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Skupina periodnega sistema, Snov, Spojina, Torij, Voda, Vodik, Vrstno število, Zemljoalkalijska kovina. Razširi indeks (15 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Aktinoidi in Kemijski element · Aktinoidi in Periodni sistem elementov ·
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Alkalijska kovina in Kemijski element · Alkalijska kovina in Periodni sistem elementov ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Kemijski element · Atom in Periodni sistem elementov ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Kemijski element · Atomska teža in Periodni sistem elementov ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Kemijski element · Atomsko jedro in Periodni sistem elementov ·
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Šibka kovina in Kemijski element · Šibka kovina in Periodni sistem elementov ·
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Kemijski element in Žlahtni plin · Periodni sistem elementov in Žlahtni plin ·
Časovnica odkritij kemijskih elementov
Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.
Kemijski element in Časovnica odkritij kemijskih elementov · Periodni sistem elementov in Časovnica odkritij kemijskih elementov ·
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Blok periodnega sistema in Kemijski element · Blok periodnega sistema in Periodni sistem elementov ·
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Brom in Kemijski element · Brom in Periodni sistem elementov ·
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kemijski element · Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Periodni sistem elementov ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Kemijski element · Dušik in Periodni sistem elementov ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Kemijski element · Elektron in Periodni sistem elementov ·
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Galij in Kemijski element · Galij in Periodni sistem elementov ·
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Halogen in Kemijski element · Halogen in Periodni sistem elementov ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Kemijski element · Helij in Periodni sistem elementov ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Kemijski element · Izotop in Periodni sistem elementov ·
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Kemija in Kemijski element · Kemija in Periodni sistem elementov ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kemijski element in Kisik · Kisik in Periodni sistem elementov ·
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Kemijski element in Kovina · Kovina in Periodni sistem elementov ·
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Kemijski element in Lantanoidi · Lantanoidi in Periodni sistem elementov ·
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Kemijski element in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Periodni sistem elementov ·
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Kemijski element in Nekovina · Nekovina in Periodni sistem elementov ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Kemijski element in Nevtron · Nevtron in Periodni sistem elementov ·
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Kemijski element in Oganeson · Oganeson in Periodni sistem elementov ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Kemijski element in Ogljik · Ogljik in Periodni sistem elementov ·
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Kemijski element in Orbitala · Orbitala in Periodni sistem elementov ·
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Kemijski element in Perioda periodnega sistema · Perioda periodnega sistema in Periodni sistem elementov ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Kemijski element in Plin · Periodni sistem elementov in Plin ·
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Kemijski element in Plutonij · Periodni sistem elementov in Plutonij ·
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Kemijski element in Polkovina · Periodni sistem elementov in Polkovina ·
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Kemijski element in Polprevodnik · Periodni sistem elementov in Polprevodnik ·
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Kemijski element in Prehodni element · Periodni sistem elementov in Prehodni element ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Kemijski element in Proton · Periodni sistem elementov in Proton ·
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Kemijski element in Prvobitni nuklid · Periodni sistem elementov in Prvobitni nuklid ·
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Kemijski element in Radioaktivni izotop · Periodni sistem elementov in Radioaktivni izotop ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Kemijski element in Radioaktivnost · Periodni sistem elementov in Radioaktivnost ·
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Kemijski element in Skupina periodnega sistema · Periodni sistem elementov in Skupina periodnega sistema ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Kemijski element in Snov · Periodni sistem elementov in Snov ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Kemijski element in Spojina · Periodni sistem elementov in Spojina ·
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Kemijski element in Torij · Periodni sistem elementov in Torij ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Kemijski element in Voda · Periodni sistem elementov in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Kemijski element in Vodik · Periodni sistem elementov in Vodik ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Kemijski element in Vrstno število · Periodni sistem elementov in Vrstno število ·
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Kemijski element in Zemljoalkalijska kovina · Periodni sistem elementov in Zemljoalkalijska kovina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kemijski element in Periodni sistem elementov imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kemijski element in Periodni sistem elementov
Primerjava med Kemijski element in Periodni sistem elementov
Kemijski element 139 odnose, medtem ko je Periodni sistem elementov 104. Saj imajo skupno 45, indeks Jaccard je 18.52% = 45 / (139 + 104).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kemijski element in Periodni sistem elementov. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: