Aminokislina in Seznam kemijskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Aminokislina in Seznam kemijskih vsebin

Aminokislina vs. Seznam kemijskih vsebin

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino. Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Adrenalin in Aminokislina · Adrenalin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amid

Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.

Amid in Aminokislina · Amid in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Amin in Aminokislina · Amin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Aminokislina in Amonijak · Amonijak in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Aminokislina in Atom · Atom in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Aminokislina in Baza (kemija) · Baza (kemija) in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Aminokislina in Beljakovina · Beljakovina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Aminokislina in Biokemija · Biokemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Cistein

Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH.

Aminokislina in Cistein · Cistein in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Aminokislina in Encim · Encim in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Aminokislina in Insulin · Insulin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Aminokislina in Karboksilna kislina · Karboksilna kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Aminokislina in Kemija · Kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Aminokislina in Kislina · Kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Metionin

Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Aminokislina in Metionin · Metionin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Aminokislina in Molekula · Molekula in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Aminokislina in Ogljik · Ogljik in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Aminokislina in Raztopina · Raztopina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Aminokislina in Ribonukleinska kislina · Ribonukleinska kislina in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Serotonin

Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.

Aminokislina in Serotonin · Serotonin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Aminokislina in Voda · Seznam kemijskih vsebin in Voda · Poglej več »