Kazalo
92 odnosi: Aktinoidi, Aluminij, Americij, Amfoternost, Amonijak, Astat, Šibka kovina, Žarek gama, Žlahtni plin, Baza (kemija), Berkelij, Bizmut, Blok periodnega sistema, Bor (element), Borij, Borova skupina, Brom, Cink, Coulombov zakon, Darmštatij, Delec alfa, Dubna, Dubnij, Elektronski nevtrino, Elektronvolt, Fermij, Flerovij, Fluor, Galij, Hasij, Hitrost svetlobe, Indij, Ion, Izotop, Japonska, Jedrska cepitev, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jod, Kalifornij, Kemijski element, Kemijski simbol, Kirij, Klor, Klorovodikova kislina, Kopernicij, Kromatografija, Kvantno število, Landžov, Lavrencij, Livermorij, ... Razširi indeks (42 več) »
- Kemični elementi
- Sintetični elementi
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Nihonij in Aktinoidi
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Nihonij in Aluminij
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Poglej Nihonij in Americij
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Nihonij in Amfoternost
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Nihonij in Amonijak
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Nihonij in Astat
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Nihonij in Šibka kovina
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Nihonij in Žarek gama
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Nihonij in Žlahtni plin
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Nihonij in Baza (kemija)
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Nihonij in Berkelij
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Nihonij in Bizmut
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Nihonij in Blok periodnega sistema
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Nihonij in Bor (element)
Borij
Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.
Poglej Nihonij in Borij
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Nihonij in Borova skupina
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Nihonij in Brom
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Nihonij in Cink
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Nihonij in Coulombov zakon
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Nihonij in Darmštatij
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Nihonij in Delec alfa
Dubna
Dubna je mesto v Taldomskem distriktu v Moskovski oblasti ob Volgi.
Poglej Nihonij in Dubna
Dubnij
Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.
Poglej Nihonij in Dubnij
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Nihonij in Elektronski nevtrino
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Nihonij in Elektronvolt
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Poglej Nihonij in Fermij
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Nihonij in Flerovij
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Nihonij in Fluor
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Nihonij in Galij
Hasij
Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.
Poglej Nihonij in Hasij
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Nihonij in Hitrost svetlobe
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Nihonij in Indij
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Nihonij in Ion
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Nihonij in Izotop
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Nihonij in Japonska
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Nihonij in Jedrska cepitev
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Nihonij in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Nihonij in Jod
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Nihonij in Kalifornij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Nihonij in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Nihonij in Kemijski simbol
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Nihonij in Kirij
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Nihonij in Klor
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Nihonij in Klorovodikova kislina
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Nihonij in Kopernicij
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Poglej Nihonij in Kromatografija
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Nihonij in Kvantno število
Landžov
Landžov je glavno in največje mesto province Gansu v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Nihonij in Landžov
Lavrencij
Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.
Poglej Nihonij in Lavrencij
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Nihonij in Livermorij
Lund
Lund je mesto in sedež istoimenske občine v pokrajini Skanija (Skåne) na skrajnem jugu Švedske.
Poglej Nihonij in Lund
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Nihonij in Magično število (fizika)
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Nihonij in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.
Poglej Nihonij in Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Nihonij in Mendelevij
Metastabilno stanje
Metastabilno stanje je vzbujeno stanje fizikalnega sistema (npr.atom ali jedra), ki ima dolg življenjski čas v primerjavi s spontanim razpadom (vse do časov,ki so velikostnega redu sekunde).
Poglej Nihonij in Metastabilno stanje
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Nihonij in Močna jedrska sila
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Nihonij in Moskovij
Naruhito
Naruhito (japonsko 徳仁), japonski cesar, * 23. februar 1960, Tokio, Japonska.
Poglej Nihonij in Naruhito
Neptunij
Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.
Poglej Nihonij in Neptunij
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Nihonij in Nevtron
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Nihonij in Oganeson
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Nihonij in Oksidacijsko stanje
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Poglej Nihonij in Perioda periodnega sistema
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Nihonij in Periodni sistem elementov
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Nihonij in Physical Review Letters
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Nihonij in Prehodni element
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Nihonij in Raderfordij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Nihonij in Radioaktivnost
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Nihonij in Razpad alfa
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Nihonij in Razpolovni čas
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Nihonij in Renij
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Nihonij in Rentgenij
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Nihonij in Springer Science+Business Media
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Nihonij in Srebro
Stisljivostni modul
Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.
Poglej Nihonij in Stisljivostni modul
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Nihonij in Svinec
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Nihonij in Talij
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Nihonij in Tenes
Tennessee
Glavno mesto Nashville Tennessee, uradno država Tennessee je južna zvezna država ZDA.
Poglej Nihonij in Tennessee
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Nihonij in Tirno kvantno število
Titanova skupina
4.
Poglej Nihonij in Titanova skupina
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej Nihonij in Tokio
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Nihonij in Trdnost
Univerza v Lundu
Univerza v Lundu je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund.
Poglej Nihonij in Univerza v Lundu
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Nihonij in Vanadijeva skupina
Vez π
Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.
Poglej Nihonij in Vez π
Vez sigma
Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.
Poglej Nihonij in Vez sigma
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Nihonij in Vodni hlapi
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Nihonij in Vrstno število
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Nihonij in Zajetje elektrona
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Nihonij in Zlato
Glej tudi
Kemični elementi
Sintetični elementi
Prav tako znan kot Ununtrij.