Kazalo
39 odnosi: Akvarij, Alkimija, Amfoternost, Amonijev klorid, Anorganska spojina, Baza (kemija), Curiejeva temperatura, Električni upor, Entalpija, Etanol, Galenit, Glicerol, Guma, Katodna cev, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Keramika, Kislina, Klorovodikova kislina, Kositrov(II) oksid, Laneno olje, Litargit, Lomni količnik, Masikot, Ogljikov monoksid, Ortorombski kristalni sistem, Pigment, Polimorfizem (kristalografija), Pozlatitev, Redoks reakcija, Rentgenski žarki, Seznam stavkov R, Seznam stavkov S, Steklo, Svinec, Tetragonalni kristalni sistem, Viskoznost, Vulkanizacija, Zlato.
- Oksidi
Akvarij
Akvarij Akvarij je običajno steklena posoda, v kateri akvarist goji vodne rastline in živali.
Poglej Svinčev(II) oksid in Akvarij
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Svinčev(II) oksid in Alkimija
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Svinčev(II) oksid in Amfoternost
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Poglej Svinčev(II) oksid in Amonijev klorid
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Svinčev(II) oksid in Anorganska spojina
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Svinčev(II) oksid in Baza (kemija)
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Svinčev(II) oksid in Curiejeva temperatura
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Svinčev(II) oksid in Električni upor
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Poglej Svinčev(II) oksid in Entalpija
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Svinčev(II) oksid in Etanol
Galenit
Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II.
Poglej Svinčev(II) oksid in Galenit
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Svinčev(II) oksid in Glicerol
Guma
Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.
Poglej Svinčev(II) oksid in Guma
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Poglej Svinčev(II) oksid in Katodna cev
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Svinčev(II) oksid in Kemijska formula
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Svinčev(II) oksid in Kemijska reakcija
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Svinčev(II) oksid in Keramika
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Svinčev(II) oksid in Kislina
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Svinčev(II) oksid in Klorovodikova kislina
Kositrov(II) oksid
Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO.
Poglej Svinčev(II) oksid in Kositrov(II) oksid
Laneno olje
Laneno olje se uporablja za pripravo hladnih jedi, kot so solate ali pa kot dodatek h kuhanim jedem, ko se ohladijo.
Poglej Svinčev(II) oksid in Laneno olje
Litargit
Litargit je ena od mineralnih oblik svinčevega(II) oksida s kemijsko formulo PbO.
Poglej Svinčev(II) oksid in Litargit
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Svinčev(II) oksid in Lomni količnik
Masikot
Masikot je svinčev mineral s kemijsko formulo PbO, ki nastaja s preperevanjem drugih svinčevih mineralov.
Poglej Svinčev(II) oksid in Masikot
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Svinčev(II) oksid in Ogljikov monoksid
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Svinčev(II) oksid in Ortorombski kristalni sistem
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Svinčev(II) oksid in Pigment
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Poglej Svinčev(II) oksid in Polimorfizem (kristalografija)
Pozlatitev
Pozlatítev je proces nanašanja zlata na površino predmetov, izdelanih iz drugih materialov.
Poglej Svinčev(II) oksid in Pozlatitev
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Svinčev(II) oksid in Redoks reakcija
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Svinčev(II) oksid in Rentgenski žarki
Seznam stavkov R
Obvestilni stavki oziroma stavki R (angl. Risk.
Poglej Svinčev(II) oksid in Seznam stavkov R
Seznam stavkov S
Obvestilni stavki oziroma stavki S (angl. Safety.
Poglej Svinčev(II) oksid in Seznam stavkov S
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Svinčev(II) oksid in Steklo
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Svinčev(II) oksid in Svinec
Tetragonalni kristalni sistem
Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Svinčev(II) oksid in Tetragonalni kristalni sistem
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Svinčev(II) oksid in Viskoznost
Vulkanizacija
Vulkanizacija je kemijski proces, pri katerem se posamezne polimerne molekule povežejo z drugimi polimernimi molekulami z atomskimi vezmi.
Poglej Svinčev(II) oksid in Vulkanizacija
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Svinčev(II) oksid in Zlato