Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
šŸŒŸPoenostavili smo naÅ”o zasnovo za boljÅ”o navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Steklo in Svinec

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Steklo in Svinec

Steklo vs. Svinec

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov. Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Podobnosti med Steklo in Svinec

Steklo in Svinec Å”e 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Aluminij, Baker, Cink, Elektron, Elektronegativnost, Fluor, Gostota, Infrardeče valovanje, Ion, Jeklo, Kalcij, Kisik, Kislina, Kitajska, Kositer, Kovalentna vez, Kristalna struktura, Lantan, Magnezij, Ogljikov dioksid, Oksid, Platina, Rimsko cesarstvo, Stari Egipt, Svinčev(II) oksid, TališÄe, Torij, Ultravijolično valovanje, Zlato, Zlitina.

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Aluminij in Steklo · Aluminij in Svinec · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Baker in Steklo · Baker in Svinec · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Cink in Steklo · Cink in Svinec · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Steklo · Elektron in Svinec · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Elektronegativnost in Steklo · Elektronegativnost in Svinec · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Fluor in Steklo · Fluor in Svinec · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Gostota in Steklo · Gostota in Svinec · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Steklo · Infrardeče valovanje in Svinec · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Ion in Steklo · Ion in Svinec · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Jeklo in Steklo · Jeklo in Svinec · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Kalcij in Steklo · Kalcij in Svinec · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Steklo · Kisik in Svinec · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Kislina in Steklo · Kislina in Svinec · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajšÄina: äø­åœ‹, poenostavljena kitajšÄina: äø­å›½)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Kitajska in Steklo · Kitajska in Svinec · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Kositer in Steklo · Kositer in Svinec · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Kovalentna vez in Steklo · Kovalentna vez in Svinec · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Kristalna struktura in Steklo · Kristalna struktura in Svinec · Poglej več »

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Lantan in Steklo · Lantan in Svinec · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Magnezij in Steklo · Magnezij in Svinec · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Ogljikov dioksid in Steklo · Ogljikov dioksid in Svinec · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega į½€ξĻς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Oksid in Steklo · Oksid in Svinec · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Platina in Steklo · Platina in Svinec · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Rimsko cesarstvo in Steklo · Rimsko cesarstvo in Svinec · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Stari Egipt in Steklo · Stari Egipt in Svinec · Poglej več »

Svinčev(II) oksid

Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.

Steklo in Svinčev(II) oksid · Svinec in Svinčev(II) oksid · Poglej več »

TališÄe

TalíšÄe (TT) (tudi strdíšÄe, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšÄe, zmrzíšÄe ali zmrzovalíšÄe) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Steklo in TališÄe · Svinec in TališÄe · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Steklo in Torij · Svinec in Torij · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Steklo in Ultravijolično valovanje · Svinec in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Steklo in Zlato · Svinec in Zlato · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Steklo in Zlitina · Svinec in Zlitina · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja

Primerjava med Steklo in Svinec

Steklo 162 odnose, medtem ko je Svinec 201. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 8.26% = 30 / (162 + 201).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Steklo in Svinec. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiŔčite: