Kazalo
63 odnosi: Aachen, Arhivolt, Arkada, Île de la Cité, Île-de-France, Štirilist, Balduin II. Courtenayski, Balustrada, Bourbon-l'Archambault, Bourges, Chambéry, Château de Saint-Germain-en-Laye, Châteaudun, Conciergerie, Druga svetovna vojna, Dunaj, Fiala, Francija, Francoska gotska arhitektura, Francoska revolucija, Gotska arhitektura, Grad Karlštejn, Grizaj, Hagija Sofija, Hofburg, Jezusovo trpljenje, Kapitel, Karel Veliki, Karolingi, Konstantinopel, Križar, Krogovičje, Limogeški emajl, Ludvik IX. Francoski, Ludvik-Filip I. Francoski, Mandilion, Musée de Cluny, Oratorij (cerkev), Oxford, Palais de la Cité, Palatinska kapela, Aachen, Papež Inocenc IV., Pariz, Praga, Pravi križ, Rayonnant, Relikvija, Rimskokatoliška cerkev, Riom, Rozeta (arhitektura), ... Razširi indeks (13 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Sainte-Chapelle in Aachen
Arhivolt
Arhivolt je polkrožni lok - ločno čelo, ločna čelna špaletna površina polkrožnega loka, ki povezuje dva stebra oziroma prednji lok v arhitravu (v helenistični, rimski, renesančni in baročni arhitekturi).
Poglej Sainte-Chapelle in Arhivolt
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Sainte-Chapelle in Arkada
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Poglej Sainte-Chapelle in Île de la Cité
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Poglej Sainte-Chapelle in Île-de-France
Štirilist
Štirilist, tudi četverolist, (angl.: quatrefoil, v preteklosti caterfoil) je okrasni element, ki je sestavljen iz simetrične oblike, ki tvori celoten obris štirih delno prekrivajočih se krogov istega premera.
Poglej Sainte-Chapelle in Štirilist
Balduin II. Courtenayski
Balduin II.
Poglej Sainte-Chapelle in Balduin II. Courtenayski
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Poglej Sainte-Chapelle in Balustrada
Bourbon-l'Archambault
Bourbon-l'Archambault je zdraviliško naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Allier regije Auvergne.
Poglej Sainte-Chapelle in Bourbon-l'Archambault
Bourges
Bourges (izg. Burž) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Centre-Val de Loire, prefektura departmaja Cher in je bilo tudi glavno mesto nekdanje province Berry.
Poglej Sainte-Chapelle in Bourges
Chambéry
Chambéry (provansalsko Chambèri) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Savoja in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Savoje.
Poglej Sainte-Chapelle in Chambéry
Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain-en-Laye je nekdanja kraljeva palača v občini Saint-Germain-en-Laye, v departmaju Yvelines, približno 19 km zahodno od Pariza, Francija.
Poglej Sainte-Chapelle in Château de Saint-Germain-en-Laye
Châteaudun
Châteaudun je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Sainte-Chapelle in Châteaudun
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Poglej Sainte-Chapelle in Conciergerie
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Sainte-Chapelle in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Sainte-Chapelle in Dunaj
Fiala
Fiala.
Poglej Sainte-Chapelle in Fiala
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Sainte-Chapelle in Francija
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Sainte-Chapelle in Francoska gotska arhitektura
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Sainte-Chapelle in Francoska revolucija
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Sainte-Chapelle in Gotska arhitektura
Grad Karlštejn
Grad Karlštejn (češko hrad Karlštejn; nemško Burg Karlstein) je velik gotski grad, ki ga je leta 1348 dal zgraditi Karel IV., sveti rimski cesar in kralj Češke.
Poglej Sainte-Chapelle in Grad Karlštejn
Grizaj
Grizaj, tudi grisaille (/ ɡrɪˈzaɪ / ali / ɡrɪˈzeɪl /; francosko: gris 'siva') je slika, v celoti izvedena v odtenkih sive ali druge nevtralne sivkaste barve.
Poglej Sainte-Chapelle in Grizaj
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Sainte-Chapelle in Hagija Sofija
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Sainte-Chapelle in Hofburg
Jezusovo trpljenje
Kristusova aretacija, Fra Angelico Jezusovo trpljenje (tudi Jezusov pasijon) imenujemo obdobje v življenju Jezusa Kristusa od zadnje večerje do smrti na križu.
Poglej Sainte-Chapelle in Jezusovo trpljenje
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Sainte-Chapelle in Kapitel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Sainte-Chapelle in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Sainte-Chapelle in Karolingi
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Sainte-Chapelle in Konstantinopel
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Sainte-Chapelle in Križar
Krogovičje
samostanu Bebenhausen Krogovičje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Poglej Sainte-Chapelle in Krogovičje
Limogeški emajl
Limogeški emajl so v Limogesu v jugozahodni Franciji proizvajali že več stoletij do danes.
Poglej Sainte-Chapelle in Limogeški emajl
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Poglej Sainte-Chapelle in Ludvik IX. Francoski
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Poglej Sainte-Chapelle in Ludvik-Filip I. Francoski
Mandilion
Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja Mandilion, znan tudi kot Sveti Mandilion (Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni Edesi čudežno pojavila Jezusova podoba.
Poglej Sainte-Chapelle in Mandilion
Musée de Cluny
Musée de Cluny, tudi Clunyjski muzej (francoska izgovorjava), uradno Musée de Cluny-Musée National du Moyen Âge (lit. Muzej Cluny-Narodni muzej srednjega veka), je muzej srednjeveške umetnosti v Parizu.
Poglej Sainte-Chapelle in Musée de Cluny
Oratorij (cerkev)
Oratorij v Frančiškanskem samostanu v Beljaku Oratorij v cerkvi St. Oswald, Eisenerz Oratorij, (tudi hišna kapelica, lat.:orare za moliti, torej molilnica), je v katoliški cerkvi zaseben ali na pol javen prostor, ki je namenjen določeni skupini vernikov za opravljanje božje službe.
Poglej Sainte-Chapelle in Oratorij (cerkev)
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Sainte-Chapelle in Oxford
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Sainte-Chapelle in Palais de la Cité
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Poglej Sainte-Chapelle in Palatinska kapela, Aachen
Papež Inocenc IV.
Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Sainte-Chapelle in Papež Inocenc IV.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Sainte-Chapelle in Pariz
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Sainte-Chapelle in Praga
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Poglej Sainte-Chapelle in Pravi križ
Rayonnant
V francoski gotski arhitekturi je rayonnant (francoska izgovorjava) obdobje od približno sredine 13.
Poglej Sainte-Chapelle in Rayonnant
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Poglej Sainte-Chapelle in Relikvija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Sainte-Chapelle in Rimskokatoliška cerkev
Riom
Riom (okcitansko Riam) je naselje in občina v francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Sainte-Chapelle in Riom
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Sainte-Chapelle in Rozeta (arhitektura)
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Poglej Sainte-Chapelle in Sena
Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.
Poglej Sainte-Chapelle in Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Sainte-Chapelle in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Sainte-Chapelle in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Strešni jezdec
Strešni jezdec (dobesedno »puščica«) je okrasni arhitekturni element piramidalne oblike, visok in tanek, ki se uporablja kot okras na strehah cerkva, zvonikov, stolpov itd.
Poglej Sainte-Chapelle in Strešni jezdec
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Sainte-Chapelle in Sveto rimsko cesarstvo
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Sainte-Chapelle in Timpanon (arhitektura)
Traveja
Stolnica v Lyonu Stolnica v Toulu Creyssac – traveja pred korom s kupolo, ''Église Saint-Barthélemy'' V arhitekturi je traveja modularna ritmična prostorska enota ali skupna celota obočnega polja v srednji ali stranski ladji; tudi sredinska razdalja med dvema stebroma ali slopoma.
Poglej Sainte-Chapelle in Traveja
Vincennes
Vincennes je občina v departmaju Val-de-Marne v vzhodnem predmestju Pariza v Franciji.
Poglej Sainte-Chapelle in Vincennes
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Sainte-Chapelle in Vitraj
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Sainte-Chapelle in Vroclav
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Sainte-Chapelle in Zakristija
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Poglej Sainte-Chapelle in Zatrep