Kazalo
25 odnosi: Aachen, Aachenska stolnica, Ambulatorij, Apokalipsa, Apsida, Bazilika San Vitale, Bizantinska arhitektura, Freska, Ikonografija, Kapela, Kapitel, Karel Veliki, Klasična arhitektura, Korintski slog, Kraljeva pfalca, Kristus Pantokrator, Mozaik, Nemčija, Papež Hadrijan I., Papež Leon III., Prestol Karla Velikega, Ravena, Romanska arhitektura, Steber, Westwerk.
- Karolinška arhitektura
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Aachen
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Aachenska stolnica
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Ambulatorij
Apokalipsa
Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje Vizije svetega Janeza Evangelista, ilustracija iz rokopisa Très Riches Heures Apokalipsa (starogrško.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Apokalipsa
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Apsida
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Bazilika San Vitale
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Bizantinska arhitektura
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Freska
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Ikonografija
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Kapela
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Kapitel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Karel Veliki
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Klasična arhitektura
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Korintski slog
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Kraljeva pfalca
Kristus Pantokrator
Kristus Pantokrator se v krščanski ikonografiji nanaša na posebno upodobitev Kristusa.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Kristus Pantokrator
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Mozaik
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Nemčija
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Papež Hadrijan I.
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Papež Leon III.
Prestol Karla Velikega
Prestol Karla Velikega (nemško Karlsthron ali Aachener Königsthron) je prestol, ki ga je postavil v 790-ih Karel Veliki in je del opreme dvorne kapele v Aachnu (danes v stolnici).
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Prestol Karla Velikega
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Ravena
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Romanska arhitektura
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Steber
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Palatinska kapela, Aachen in Westwerk