Odpri v Google MapsKazalo
53 odnosi: Aachen, Akant (ornament), Alkuin, Ambon, Antependij, Apsida, Čevelj (dolžinska mera), Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bazilika San Vitale, Cizeliranje (umetnost), Evangelist, Evfrat, Filigran, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gotska arhitektura, Granit, Heksameter, Kapela, Kapitel, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Konstantinopel, Korintski slog, Kraljeva pfalca, Kristusovo vstajenje, Krstilnik, Kupola, Louvre, Mandorla, Marmor, Mezopotamija, Narteks, Nemčija, Odbor za svetovno dediščino, Palatinska kapela, Aachen, Papež Leon III., Pariz, Perzefonin sarkofag, Prezbiterij, Prižnica, Ravena, Razodetje (Apokalipsa), Relief (umetnost), Relikviarij, Romanska arhitektura, Sainte-Chapelle, Steber, Tigris, Velika noč, ... Razširi indeks (3 več) »
- Karolinška arhitektura
- Kraji svetovne dediščine v Nemčiji
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Aachenska stolnica in Aachen
Akant (ornament)
Akant (starogrško: ἄκανθος) je ena najpogostejših rastlinskih oblik za izdelavo listnih ornamentov in okrasja.
Poglej Aachenska stolnica in Akant (ornament)
Alkuin
Alkuin, angleški diakon, teolog in učenjak, * 735, † 19. maj 804.
Poglej Aachenska stolnica in Alkuin
Ambon
Oltarna miza z dvema ambonoma Ambón je del cerkve namenjen besednemu bogoslužju.
Poglej Aachenska stolnica in Ambon
Antependij
Antependij je poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize ali bogato vezena tkanina (oltarno pregrinjalo) prednje strani oltarja.
Poglej Aachenska stolnica in Antependij
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Aachenska stolnica in Apsida
Čevelj (dolžinska mera)
Čevelj (angleška označba ft) je enota za dolžino.
Poglej Aachenska stolnica in Čevelj (dolžinska mera)
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Aachenska stolnica in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Aachenska stolnica in Bazilika San Vitale
Cizeliranje (umetnost)
Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.
Poglej Aachenska stolnica in Cizeliranje (umetnost)
Evangelist
Štirje evangelisti, Jakob Jordaens Štirje evangelisti s svojimi simboli, Aachenski evangeliar za Karla Velikega, okr. 820 Naziv evangelist uporabljamo za označevanje piscev štirih kanoničnih evangelijev.
Poglej Aachenska stolnica in Evangelist
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Aachenska stolnica in Evfrat
Filigran
Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.
Poglej Aachenska stolnica in Filigran
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Aachenska stolnica in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Aachenska stolnica in Friderik II. Hohenstaufen
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Aachenska stolnica in Gotska arhitektura
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Aachenska stolnica in Granit
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Poglej Aachenska stolnica in Heksameter
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Aachenska stolnica in Kapela
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Aachenska stolnica in Kapitel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Aachenska stolnica in Karel Veliki
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Aachenska stolnica in Karlov relikviarij
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Aachenska stolnica in Konstantinopel
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Aachenska stolnica in Korintski slog
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Aachenska stolnica in Kraljeva pfalca
Kristusovo vstajenje
Jezusovo vstajenje, Matthias Grünewald Kristusovo vstajenje (latinsko resurrectio) tudi Jezusovo vstajenje je v krščanstvu temeljna verska resnica, da je Bog tretji dan obudil Jezusa od mrtvih oziroma »da je Jezus umrl in vstal«.
Poglej Aachenska stolnica in Kristusovo vstajenje
Krstilnik
Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.
Poglej Aachenska stolnica in Krstilnik
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Aachenska stolnica in Kupola
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Aachenska stolnica in Louvre
Mandorla
Vesica piscis - mandorla Jezus v mandorli, obkrožen z živalskimi simboli štirih evangelistov Mandorla (latinsko vesica piscis) je simbol, narejen iz dveh krogov enakega polmera, ki se sekata na način, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega.
Poglej Aachenska stolnica in Mandorla
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Aachenska stolnica in Marmor
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Aachenska stolnica in Mezopotamija
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Poglej Aachenska stolnica in Narteks
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Aachenska stolnica in Nemčija
Odbor za svetovno dediščino
Logotip Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine Odbor za svetovno dediščino je predstavniško telo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki upravlja z mednarodno Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeto leta 1972, in presoja o nominacijah posameznih članic Unesca za vpis med Unescovo svetovno dediščino.
Poglej Aachenska stolnica in Odbor za svetovno dediščino
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Poglej Aachenska stolnica in Palatinska kapela, Aachen
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Aachenska stolnica in Papež Leon III.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Aachenska stolnica in Pariz
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Poglej Aachenska stolnica in Perzefonin sarkofag
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Aachenska stolnica in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Aachenska stolnica in Prižnica
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Aachenska stolnica in Ravena
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Aachenska stolnica in Razodetje (Apokalipsa)
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Aachenska stolnica in Relief (umetnost)
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Aachenska stolnica in Relikviarij
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Aachenska stolnica in Romanska arhitektura
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Poglej Aachenska stolnica in Sainte-Chapelle
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Aachenska stolnica in Steber
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Aachenska stolnica in Tigris
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Aachenska stolnica in Velika noč
Venec (arhitektura)
Gejzon (starogrško γεῖσον, pogosto se zamenja z nekoliko širšim izrazom venec) je arhitekturni element, pomemben zlasti pri grških in rimskih zgradbah, uporablja pa se tudi v arheoloških publikacijah.
Poglej Aachenska stolnica in Venec (arhitektura)
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Aachenska stolnica in Westwerk
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Aachenska stolnica in Zvonik